Veseli december

je jaz pa spet preživljam dneve v tujini. No tokrat na srečo ne tako daleč od doma, le dobrih 350 kilometrov je od naše nove zunanje meje Evropske unije pa do doma in tako se lahko vsake tolko malo odtrgam in skočim za kaki dan domov. Ker doma že zdaj res finaliziramo priprave na prihod novega člana naše družine moram it vsake tolko mal domov, da preverim kako je stanje. No pravzaprav imata moji dve punci vse pod kontrolo jaz priskočim le ko je treba naredit kako luknjo v steni ali pa kaj pršraufat, vse ostalo pa obvladata brez mene. No eden od vzrokov, da mal letim domov je tud sneg, ki ga je dovolj na Rogli in, da vse vsaj malo naužijem prvih zimskih dni.

Ampak k vsemu temu pisanju danes me ni spravu snega ali kaj druga pač pa ena žalostna zgodba, ki jih v tem času slišimo veliko, če mene kdo vpraša še preveč. Čas praznikov je še posebej na udaru za ljudi, ki živijo v stalnem pomanjkanju. Vzrokov, da nekdo pač zaide v brezizhoden položaj je veliko. Nekatere v to pahne bolezen, druge spet alkohol ali pač kaj tretjega. Vsi ti ljudje so potrebni pomoči nekoga pa naj bo to finančna ali pa strokovna, včasih pa je že topla beseda dovolj, da lahko nekoga spravimo iz obupa.

Včeraj sem poslušal oddajo na Val-u 202 v kateri z botrstvom pomagajo ljudem, ki so v stiski in so pomoči potrebni. In ko sem tako poslušal sem dojel, da živim v državi, ki ni vredna da se ji reče država. Zakaj? OK, razumem, če ljudje nimajo ali pa ne morejo delati, da pač je njihovo preživetje zelo težko, saj se pač vse vrti okoli denarja in če tega ni tudi vsega ostalega človek ne more imeti. Žal so časi pač takšni, da je denar pač sveta vladar. Ampak, ko pa poslušal obupane starše, ki delajo, imajo službe se v njih mučijo in garajo za kapitaliste pa vseeno ne morejo imeti dostojnega življenja, takrat pa se res vprašam ali je ta država v kateri živim res tista nadvse opevana Slovenija. Slovenija, ki naj bi bila po napovedih iz začetka 90ih nova Švica. Ja mogoče bi res bila, če nebi doživela vsesplošno krajo vseh, ki so bili in so na oblasti. In prav ti bodoči in sedanji oblastniki so sedaj pridne in delovne ljudi pahnili na rob revščine. Žal je tako, da delo ni vredno popolnoma nič ali pa zelo malo. In tako se zgodi da prenekateri hodijo v službo in za to dobijo minimalca ali pa čakajo na plačo, ko se v isti sapi lastniki vozijo v luksuznih avtomobilih in nosijo denar v davčne oaze.

In ko potem poslušam oddajo v kateri obupana mati in oče, ki oba DELATA pa vseeno ne moreta plačati otroku kosila v šoli, ki ne moreta sebi in otrokom privoščiti osnovnih stvari, kot so hrana in obleka, mi gre na jok in me je sram, da živim v Sloveniji.

A si je kdo od današnje elite in oblastnikov prebral 2. člen naše ustave.

"Slovenija je pravna in socialna država."

Ne verjamem, ker če bi si ga potem bi moralo biti marsikaj drugače, tako pa nismo ne eno ne druga od tega kar piše.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine