JAZ IN...

sta dve stvari na katere včasih nimamo vpliva. Za nazaj pač ne mormo kaj velik narest, kaj je blo je blo, včas pa tud za prihodnje stvari nimamo prevelikega vpliva. No vsake tolko pa le lahk odločamo o svoji usodi in o stvareh, ki si jih želimo, da se nam zgodijo. In zato sedaj vsi nestrpno pričakujemo, da se nam pridruži naš novi član v družini. Ko takole malo berem za nazaj bi sedaj po običaju moral nametat tu kup številk iz leta, ki je za menoj. Se pravi kilometri, taki in drugačni, hitrosti, višinci in še in še. Žal tokrat nebo tako. Pa ne rečem, da to v preteklosti ni bilo pomembno pa tud ne rečem, da še kdaj v prihodnosti to ne bo. Nikoli se ne ve, no v tem času sem pa ziher, da zame v ospredju niso številke in tempo in podobne stvari, pač pa čisto nekaj drugega. Pa s te ne misli, da športanje ni potrebno in pomembno. Seveda je sej s tem zelo povečamo kvaliteto svojega življenja in občutek, ko nekaj narediš zase je zelo pomemben za dobro počutje. Še bolje pa je ko migaš pa

direkt v tetivo. To pa je bilo doživetje. Take bolečine pa še nisem občutil pa sem že dolgo na svetu. No, če bo na koncu res tud kaj rezultatov zaradi tega potem se ne bom pritoževal. Mogoč moram celo zadevo malo bolje pojasnit. V mojem boju z ahilovo tetivo sem preizkusil kar nekaj različnih zadev, od takšnih in drugačnih fizioterapij, masaž, maž in še in še. Rezultati pa so bolj ko ne slabi. Res je, da sedaj po dvoinpolmesečnem neteku grejo stvari malo na bolje, vendar pa je tetiva še vedno boleča če pritisnem nanjo, da pa ne omenja, da sem vmes naredil dva testna teka, ki sta bila res čist počasi pa se je stanje spet takoj poslabšalo. In bolj ko se je bližal moj odhod v tujino bolj sem začel iskati strokovnjake tudi na Hrvaškem in v Srbiji. In tako sem naletel na ortopeda v Novem sadu in mu opisal težavo. In tako sem dobil ponudbo, da mi poskusijo zadevo pozdraviti z mojimi lastnimi matičnimi celicami. No danes sem bil deležen prve terapije. Zadeva poteka tako, da ti vzamejo k

je jaz pa spet preživljam dneve v tujini. No tokrat na srečo ne tako daleč od doma, le dobrih 350 kilometrov je od naše nove zunanje meje Evropske unije pa do doma in tako se lahko vsake tolko malo odtrgam in skočim za kaki dan domov. Ker doma že zdaj res finaliziramo priprave na prihod novega člana naše družine moram it vsake tolko mal domov, da preverim kako je stanje. No pravzaprav imata moji dve punci vse pod kontrolo jaz priskočim le ko je treba naredit kako luknjo v steni ali pa kaj pršraufat, vse ostalo pa obvladata brez mene. No eden od vzrokov, da mal letim domov je tud sneg, ki ga je dovolj na Rogli in, da vse vsaj malo naužijem prvih zimskih dni. Ampak k vsemu temu pisanju danes me ni spravu snega ali kaj druga pač pa ena žalostna zgodba, ki jih v tem času slišimo veliko, če mene kdo vpraša še preveč. Čas praznikov je še posebej na udaru za ljudi, ki živijo v stalnem pomanjkanju. Vzrokov, da nekdo pač zaide v brezizhoden položaj je veliko. Nekatere v to pahne bolezen,