JAZ IN...

se včasih glih ne skladajo. Še huje pa je ko rineš z glavo skoz zid in pri tem smo vsi bolj ali manj isti, no vsaj zdi se mi. Kolkrat sem že reku, da športam zato, da bom zdrav in fit, realnost pa je velikokrat drugačna... A zakaj, ja zato, ker me velikokrat prav zaradi športa vse boli. In v zadnjem času res nimam sreče z poškodbami. Še sedaj nisem pozabu lanskih težav z hrbtenico, poleg tega pa me vseskozi spremlja tudi bolečina v ahilovi tetivi. Vendar pa trmast kot sem, sem vztrajno nadaljeval s tekom, čeprav bi mi že zdrava pamet mogla povedat, da ne gre za nedolžno vnetje, saj bolečine niso izginile tudi ko lani cel mesec nisem pretekel niti metra. Mesec dolga pavza pa bi načeloma morala zadostovati za ublažitev vnetja, če bi seveda šlo za to. No potem je prišla zima in sem se tolažu, da bom malo več tekel na smučeh in malo manj peš, pa se bo zadeva sanirala, žal tud iz tega ni blo nič. No potem sem z bolečino šel celo na dve tekmi spomladi in želja je bila iti še na kakšno. No k

so stvari s katerimi bi lahk opisal začetek tega meseca. No vročina nam ne dela preveč hudih preglavic, ker mamo k sreči doma klimo in se tako zabarikadiramo not in uživmo v prijetni temepraturi in gledamo risanke in beremo ;) Je pa letošnji avgust dokaj podoben lanskemu, saj sem tud lani avgusta mel tekaško pavzo, no lani zaradi težave s hrbtenico, letos pa sem se odločil mal spavzirat zarad ahilove. Prazvzaprav se mi težava vleče že menda kaki dve leti. Spomladi sem bil na ultrazvoku, ki je pokazal kalcinacijo. No nato so sledile neprijetne terapije s katerimi je kalcij najbrž uničen, vendar pa je ostalo vnetje, ki pa se pozdravi le če človek miruje ali pa vsaj ne teče. No končno je ta vročina bila pravi razlog, da mal preneham s tekom in tako sem imel celih 7 dni tekaške pavze.  Sem pa v tem času lepo izkoristil moja dva jeklena konjička na dveh kolesih. in tako v 6ih dneh opravil 6 kolesarskih tur. Od tega dve na gorcu. Ena je bila na Pohorju, druga pa po gričih v Obsotel

Drave sem se tokrat odpravil z biciklom. Iz našega okna lahko vidim tako Pohorje kot Kozjak pa še vedno nisem nikol bil na drugi strani z biciklom. Mi je Pohorje nekako bolj domače. No včeraj pa sem se le odločil, da malo raziščem še hribčke na drugi strani.Mal sem pregledal karto in forume o trasah okoli Urbana in Tojzlovega vrha ter okolici. Cilj mi je bil prit na Urban in od tam na Tojzlov vrh za naprej pa se bi sproti odločil. Tako štart o doma, izbira pa gorsko kolo. Pridem do Kamnice tam pa najprej levo in nato takoj desno po cesti in iščem odcep za Urban. Po nekaj kilometrih zagledam rdečo puščico, ki označuje pot na Urban. Vem, da gre za peš pot, ampak saj zato pa sem z gorcem. Zavijem levo po cesti, ki se začne vzpenjati in kmalu preide v makadamsko cesto in ta nato v kolovoz, ki se začne kar pošteno vzpenjati. Ko pridem iz gozda nad vinograd pa je cesta samo še travnik, ki pa je kr neugoden za bicikl, zato tu sestopim in malo popešačim do kolovoza in nato spet na kolo,

kot nalašč za malo lenarjenja. V tej vročini mi nekaj ni do prevelikega naprezanja, malo športa kolkr se da zgodaj zjutraj, saj popoldan ni za kaj več kot mogoče za kako bolj u izi kolesarjenje. In tako mi ostane nekaj časa tud za branje knjig. Kar nekaj se jih je nabralo pa še zelo različnih zvrsti. Od lahkega branja kriminalnih romanov pa do krutih zgodb in pa do dogodivščin borca Tujske legije. Patterson z svojimi zgodbami o detektivu Crossu nikoli ne razočara. To sta zadnji dve knjigi, ki sem jih predelal, no eno še ne čist. Tudi druga knjiga Slovenskega legionarja Roberta Markuša je zanimiva in razkriva marsikatero skrivnost Tujske legije. Knjiaga, ki pa vsaj mene ni pustila ravnodušnega in sem jo skoraj pojedu pa je Tek za zmajem. Napeta zgodba, ki opisuje življenje v Kabulu pred in med vojnami... Knjiga preseneti z opisom življenja pred vojno v Afganistanu, vsaj jaz sem imel o tej državi precej napačno predstavo, očitno pa nekateri vero izrabljajo v povs