Treking čez pol Pohorja

Avtor: -
je bila naslednja logična odločitev za lep trening. Pohorje sem že prepešačil v nekaj varjantah pa tud s kolesom sem se ga že lotil v različnih smereh. No tokrat pa je padla odločitev, da se od doma podam v svoj rodni kraj in kako pa drgač ko preko Pohorja. Prej se za take stvari nisem odločal, ker nisem mel potrebne opreme, po zadnji pridobitvi pa so stvari velik lažje, saj kar se zalog hrane in pijače tiče.

V ruzak tako dam pomarančo, frutabelo, dva kosa kruha in rezervno majco, nafilam bidon pa še obvezni telefon, da mal zmerim pot al pa da lahk pokličem prvo pomoč.

Tako sem zjutraj pospremil dekline vsako v svojo službo jaz pa kr od doma proti Radvanju, slabi trije kilometri afalta glih fajn za zagrevanje. Od tam pa po poti, ki je v bistvu uradna pot čez Pohorje. In kar takoj zagrizem v breg pa ne samo to, kar hitro tud ugotovim, da so markacije namenjene pohodnikom, ko pa tečeš po gozdnih potkah in morš pazit kje stopaš pa se kr hitro zgodi, da spregledaš kako od markacij. Ampak za enkrat ni neke panike itak mam kr dober občutek za orientacijo pa tud vem, da dokler grem v breg sem na pravi poti ;) V dobri uri sem na vrhi pri vzpenjači. Tam si vzamem mal pavze, nekja spije in hajd dalje do Mariborske koče in od tam do Ruške na Arehu. Za menoj je slabih 19 kilometrov poti, ki se je skoz bolj ko ne vzpenjala. Na Ruški pa prva malo daljša pavza. Pojem pomarančo in kos kruha ter menjam majico, ker je prva čist gnila. Po pavzi pa dalje. Odločim se da grem čez Žigartov vrh, sicer i pot ni preveč znana, vendar sem predvideval, da se bom že nekak znajdu. Na vrhu pridem do tekaške proge, na kateri je še kr nekaj snega in blata, tako da se po grebenu borim z blatom in mokroto. Pot se izboljša ko se začne spuščati in tek zopet postane užitek. V tem delu vidim par markacij z črko R, za katere predvidevam da pomeni Rogla. Potka je lepa ampak spust zahteva previdnost in tako čez kakih 10 minut ugotovim, da ni več markacij. Mal počakam in se ogledujem okoli sebe žal pa ne vidim nič, v breg nazaj iskat zadnjo pa me tud nič ne mika in tako nadaljujem s spustom. Nato pa na drevesih zagledam rdeče črte, ki označujejo katastrsko mejo in tako se odločim, da se jih držim v upanju, da pidem do kake bolj konkretne potke. In res čez nekaj časa pridem do ceste za katero nisem čist ziher kam vodi, vendar se odločim, da grem levo pocesti in kaj kmalu pridem do križišča s tablami in takrat se lahk set mal zorijentiram. In tako sem že napoti k Šumiku, kjer so že prvi kampisti. Od tam pa via Klopni vrh. Do Klopnega vrha se spet držim markacij z 1nko. Vmes spet nekaj težav z iskanjem le teh na parih odsekih, kjer sem preveč pazil na to kje tečem, vendar pa le pridem do koče na Klopnem vrhu. Pot do Klopnega vrha je kr zahtevna saj je na veliko delih v bistvu spremenjena v potočke, saj je polno vode od taljenja snega in pa od zadnjih nalivov. Tam si privoščim naslednjo daljšo pavzo. K sreči je koča odprta in tako si privoščim Radler in pojem še drugi kos kruha. In nato dalje. Od tu se odločim za tek po cesti, saj vem, da je ta del poti po gozdu ziher še fejst moker in močvirnat. Prav tako pa vem, da je ta del najbolj tud najbolj dolgočasen vsaj zame in tako se teh 5 kilometrov do odcepa za Pesek vleeeeečččeeee ko... No pa tud to zmorem in potem na mesto na Pesek zavijem levo v spust proti Jurgovemu in malo nižje od Jurgovega zavijem desno čez most na planino na Pohorju. Tu sledi že zadnji vzpon, saj se cesta lepo vzpenja do vasi Planina na Pohorju. Od tu dalje pa se priklopim na peš pot, ki pelje iz Zreč na Roglo. Ta pot pa vodi mimo očetove rodne hiše, tako da še zadnji postanek naredim pri stricu ni teti, kjer mi postrežejo z domačo gobovo juho in kavo ter cocacolo. In potem še samo slabih 5 kilometrov spusta v Zreče.

Za tek skupaj z zgubljanji sem porabil malo manj kot 5 ur in pol, v čas niso všteti daljši postanki. Vse skupaj se je nabralo 48 kilometrov in za okoli 1300 metrov vzponov in malo manj spustov.

Še mal fotomateriala.

Areh



S tekaške proge, škoda da nisem mel smuč..

Proti Klopnemu vrhu

Pogled na Konjiško goro s Planine na Pohorju


Še mal...

Pogled na Zreče.

Markacija, ki označuje pot čez Pohorje.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več