Salomonov nahrbtnik

Avtor: -
je bil zmagovalec med vsemi, ki so bili v ožjem izboru. Na koncu je zmagal predvsem zaradi ugodne cene in hitre dostave, ki mi jo je omogočil uvoznik za Slovenijo. Res hvala še enkrat. In ker sem imel robo že par dni doma so me že pošteno srbele noge, da zadevo čim prej sprobam. 

Po preučevanju prave trase za test sem se odločil, da za začetek zadevo sprobam na ne preveč dolgi razdalji, tam za nekje dve urce tak po nočni, glih fajn...

Tako sem se odločil za traso od Mejnega prehoda v Rogatcu v smeri Stoperc, kjer sem tekel po cesti približno 5 kilometrov, ki je glih OK za zagrevanje, saj se cesta skoz rahlo vspenja. Nato sem s ceste zavil na makedamsko cesto, ki jo uporabljajo predvsem gozdarji in tu se začne pravi "treil". Cesta je lepo speljana in se samo na trenutke malo bolj močno vzpne, drugače pa je vzpon vseskozi zmeren, no vmes celo postreže z parimi rahlimi spusti. Edino, kar je malo moteče, je dokaj blatna podlaga, saj dež neusmiljeno namaka zemljo že bolj ali manj dva dni. Po približno 9 in pol kilometrih in okoli 400 metrih vzpona za kar porabim nekaj manj kot 55 minut sem pri Rudijevem domu pod Donačko goro. Tukaj si privoščim postanek za malo okrepčila, nato pa sledi krajši spust po cesti po njem pa zavoj v levo pri tabli za izvir Sotle na dokaj blatno in spolzko potko. Potka se kmalu začne kar fino spuščati in že pogrnem med koprive, vendar ni sile... Steza nato zavije v gozd, kjer poteka malo gore malo dole prečno slab kilometer in nas pripelje do cerkve Sv. Donata. Od tam se pot nadaljuje po kolovozu, ki je prijeten za tek. Čeprav je pot vseskozi označena pa meni vseen uspe spregledat eno tablo in tako naredim dodaten kilometer... Kolovoz se kmalu spremeni v makadamsko cesto, ta pa nato v asfaltirano in že sem pri Žerakovi domačiji, ki stoji na vrhu prelaza, kjer je meja med občino Rogatec in Žetale. Od tu je sedaj varjanta naprej po označeni poti do izvira Sotle in nato čez Log v dolino reke Sotle in ob njej vse nazaj do Rogatce. Predvidevam, da bi to naneslo dodatnih nekje 20 kilometrov. No jaz se danes odločim, da se usmerim po cesti nazaj čez Sv. Jurij in v Rogatec.

Cela zadeva je skupaj z zgubljanjem nanesla dobrih 20 kilometrov in približno 500 višincev za kar sem jaz porabil 1 uro in 52 minut. Nahrbtnik pa je prestal test z odliko. Prilega se kot ulit, nič ne skače ali binglja. Bidoni v žepih na naramnicah so popolnoma nemoteči. Komaj čakam, da ga spet peljem malo ven...

Zmagovalec ;)


Table so več kot velika, ampak men je ratalo eno falit


Nekam bogo zgledam po vzponu.

Križišče, kjer gre pot levo proti izviru Sotle, tukaj sem jaz danes zavil desno nazaj proti izhodišču. Prihodnjič pa...

Še mal karte.

Fajn krogec sem naredu, ne preveč enostaven in ne preveč zahteven, itak se še privajam na tek po brezpotjih, sploh pa na spuste, ki mi niso ravno pisani na kožo. Najbolj mi odgovarja ko trasa vseskozi malo niha gor, dol... Ampak vaja dela mojstra.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več