JAZ IN...

v šestih dneh kar dve tekmi. Po sobotni trail tekmi, kjer smo se podili po zelo razgibanem terenu, sem se zopet vrnil na meni bolj domač asvalt.  V bistvu sem samo poravnal lanski dolg, ki je nastal, ko se po prijavi na tek le-tega nisem mogel udeležit, saj mi je nastop preprečila poškodba križa. Z organizatorjem sem se lani nato dogovoril, da lahko plačano štartnino izkoristim letos in tako sem letos bolj za šalo kot za res poslal mail organizatorju in ga pobaral ali še drži lanski dogovor. Na velko presenečenje sem dobil res hiter odgovor, da stvar še vela in pol mi ni preostalo drugega, kot, da si splaniram dopust, saj je tekma sred tedna, ko Italjani praznujejo, dan zmage (nad kom raj ne bom ugibal...). Sprva je zgledalo, da bom v Italiji edini Slovenec, no na koncu smo bili trije in smo se tako združili, da nam ni blo dolg čas na poti. Štart samega teka je v mestu Castel Bolognese, ki je le nekaj kilometrov stran od nam bolj znane Imole in je več kot 530 kilometrov odda

so rekli, da bo tale polovička. No, za prvi Naj, to da je bil zame najtežji lahk potrdim, ker po takih trasah še jaz niti za hec nisem nikol laufal, kaj šele za res. Ta drugi Naj, se pravi najlepši, hmmm, pojma nimam, ker pol trase nisem dobr videl, ker sem mel skoz zarošene špegle, ja res ne vem od kod mi ideja, da mam na seb očala, ko pa jih do zdaj nikol nisem uporabljal na tekmah. Ja tokrat pa, da bom bolje videl vse korenine in luknje, no na konc se je izkazalo, da je blo glih kontra. Pa če začnem od začetka. Odločitev za prijavo je padla, ko sem se letos odločil, da se mal sprobam tud v teku po brezpotju. Prvi poizkus se je klavrno končal in Madžarska je odpala zaradi ekstremih razmer. No v drugo pa je šlo. Preko TFja smo se dogovorili za skupno furo iz Ljubljane in že smo bli na štartu. Pred začetkom še mal klepeta, kavica in že smo se zapodili po trvnati potki. Nekaj malga že imam izkušenj iz mojih dosedanjih udeležb na "cici" gorskih tekih, ki sem si jih do sed

in prav tako za Velikonočno jutro sem se odločil, da naredim nekaj sprememb v mojem življenju. Za spremembo od tega jutra takrat nisem šel tečt, ker pač tega nisem bil sposoben, ampak sem šel na pohod, še dans se spomnim kak je bil dober filing, ko sem prišel domov. Tokratno jutro pa sem se prebudil na drugem koncu Slovenije. Kdo bi si mislil, da bo to Prekmurje. Pač so se plani za ta vikend spremenili in smo se odločili, da bomo vikend preživeli pri Tatjaninih starših v Murski Soboti. Že nekaj prej sem si mal na netu pogledal kje naj bi potekal moj Velikonočni tekaški podvig. V planu sem mel mal daljši tek vendar nič izjemnega tam nekje okoli 20 kilometrov. No na koncu se je stvar mal drgač obrnala. Nekako sem imel v mislih traso v smeri Bakovci do Bistrice in potem obrat proti Beltincem in nazaj v Soboto. Začel sem tako po nedeljsko lepo počas v deževno jutro najprej do naselja Krog in pa nato v smeri Bakovcev, kjer sem premagal edini strmino (nadvoz nad avtocesto), nato pa