Na vzhodu
naše EU se nahajam tokrat in to v Romuniji. Ja tud tu je treba pogledat kako zgleda meja našega EU-ja. In tako sem tokrat na meji z Ukrajino, kjer malo pomagam kolegom pri opravljanju dela. No ob enem je to lepa priložnost, da spoznam novo državo, njene običaje, hrano, itd. No na začetku kar šok ko se začnem spoznavati z prvo stvarjo in to so Romunske ceste, ki so na trenutke bolj kolovozi kot pa ceste in po nekaj urah vožnje se začnem reso spraševati zakaj sem moral kupit vinjeto, če pa ni nikjer avtoceste, kaj avtoceste, tud obvoznic okoli večjih mest ni. No s časom se pač navadiš, da se skozi kraje vozi ne 50 ampak malo več, pa tud na to, da morš mal pazit ker nikoli ne veš, kaj je za naslednjim ovinkom ali kaj ti prihaja nasproti. No po parih uvajalnih dneh pač pogruntaš sistem, no prva stvar je to, da se pač tu pot ne meri v kilometrih ampak v urah, ki jih rabiš, da prideš od točke A do točke B. No naslednja stvar je, da se vsi kar naprej rokujejo, vendar je to mal drgač ko