Zibelka maratona

Avtor: -
a ne, tale Grčija. Ja no v zadnjem času jo poznamo še po čem drugem kot po tej nam tekačem spoštovani disciplini...

                                                           maraton Atene (vir: siol.net)
                                                         
Jaz imam že drugo leto zapored to srečo ali pa nesrečo, kak se pač gleda, da sem službeno v tej državi, državi katere oči celega sveta so vsak dan uprte v njo in budno spremljajo dogajanje v njej. No Grki pa se bolj ali manj delajo "Francoze" saj kolko lahko spremljam dogajanje, čeprav mi že vseskup mal preseda, ravno ne upoštevajo navodil in napotkov, ki jih tako rada delita "Merkozija". Pa naj bo kakor koli oni še vedno dobijo svoj kos denarne pomoči. No jaz pa najbrž še keri drugi se upravičeno sprašuje zakaj je temu tako, zakaj se jih enostavno ne odžaga. Odgovor je skoraj ziher v nešteto bankah, ki so v lasti Nemcev in Francozov, ki dobr vejo, da bi se ob t.i. odžaganju Grčije lahko samo še ubrisali za ves posojeni denar, tako pa ostaja vsaj še mala možnost, da pa le mogoče kaj še kdaj bo...


"Merkozija" (vir: tvslo.si)

In ker sem jaz že drugič po en mesec tu in ker mam vmes med delom tud kaj časa za opazovanje, lahko naredim malo primerjavo med letos in lani. V bistvu nisem človek, ki bi bil ful neki za drastične spremembe navad ali pa ne vem česa še vse. Nekaj pa mi je jasno, če samo pomislim kako smo Slovenci spremenili navade v zadnjih 20ih letih, no pa da ne grem tolk nazaj ajd v zadnjih 10ih. Od tega, da se vedno bolj zavedamo kako pomembna je skrb za okolje (ekološki otoki, varčevanje z energijo, sončne elektrarne, itd.). Žal pa je tu tako kot je blo pri nas pred 20 in več leti. Kaj pa še je bolj žalostno se v enem letu ni spremenilo nič na bolje. Nekatere stvari so prav nerazumljive, npr. kilometri in kilometri osvetljenih avtocest, kupi novih avtomobilov in motorjev vseh možnih znamk, pešca ali kolesarja je tu skoraj nemogoče srečati. Svinjarije in potepuških psov, ki so na vsakem koraku pa raje ne omenjam. Kar pa je najbolj moteče pa je zelo veliko razmetavanje s hrano. Kaj s tem mislim? Gostilne kjer se lahko kar solidno je (čeprav ni ravno poceni) so polne skoraj vedno, da ne omenjam vikendov, ko je v času med 12 in 17 uro skoraj nemogoče dobiti prostor. Ampak prehranjevalne navada pa so milo rečeno čudne. Zakaj? Ko sem takole malo opazoval sem opazil, da se vedno naroča na veliko, velike porcije predjedi, solat in potem še glavna jed a od tega se vse skupaj mogoče, poudarjam mogoče poje 50% ostalo pa se kratko malo vrže v smeti. Nisem še videl, da bi kermu zavili meso za domov pa čeprav ga ostane na mizi ogormno. V bistvu je to tud najbolj moteča stvar vsaj kaj se mene tiče.

No ko smo glih pri motečih stvareh pa še mal o prometu. Glavno vodilo je da se vsi vozijo. Pešcev je malo oz. to so tisti, ki so ravnokar stopli z avta pa grejo v trgovino ali lokal ali ne vem kam. Eno je sigurno, da daleč ne grejo, ker se vedno trudijo, da se parkira čim bližje cilja, če ne drgač pač na sredi ceste, no pa o tem sem pisal že lani. Tud pravila niso najbolj jasna, včas se zdi da še njim ne, kaj šele tujci. Najbolj jasno je to, da v bistvu ma prednost tisti, ki se pač bolj upa. Pa še nasvet pešcem ali morebitnim tekačem. Tecite po pločnikih, ko tečete čez prehod za pešce, raje počakajte če se vam bliža avto, ker on se 100% ne bo, tud tek čez zeleno luč ni varen. Tako da velja previdnost na vsakem koraku.

No pa na koncu še o tem kje sploh sem. Tako kot lani sem tudi letos v mestu Alexandroupoli, ki je dobrih 40 kilometrov oddaljeno od meje z Turčijo. Kdo me pozna mu je sedaj že jasno, kaj potem delam tu. No isto kot lani tudi letos pomagamo Grškim kolegom pri reševanju težav z ilegalnimi prebežniki, ki jih imajo na meji, konec koncev gre za mejo naše skupne EU.


svetilnik v Alexandroupliju (vir: en.wikiedija.org)

Kaj sem hotel sploh povedat. Aja, čeprav gre za državo z najbrž največjo zgodovino v Evropi pa je po moje napočil čas, da se tud oni začnejo mal spreminjat. Mogoče za začetek malo spremenijo svoj način življenja in odnos do okolja v katerem živijo pa bojo za prvo silo že kar veliko naredli.

P.S. To ni zapis, ki bi bil namenjen razpečevanje kakršne koli nestrpnosti do ljudi, katerih navade so drugačne od naših, je le skromno opažanje in opis le tega.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več