JAZ IN...

počasi, veliko ali malo... Večna vprašanja, ki se nam postavljajo, predvsem v teh časih, ko se nekako bliža konec leta.  Ali čas res tako hitro mineva, hja relativno, ko je leto na okoli se mi zdi, da je minilo kot bi mignil, ko pa sem včas v nočni pa se mi zdi, da se vleče v neskončnost. Vedno je tako, da ko v nečem uživamo to hitro mine, ko pa nam nekaj gre naj jetra pa tega ni in ni konec. Kaj čemo tak pač je. Ko gledam to teorijo lahk rečem, da je blo leto odlično saj je minilo kot bi mignil.  Kaj se tiče velikega in malega pa je to tak, najenostavneje je ko rečemo al je 20 evrov velik al mal... Po moje je za dat velik, za dobit pa bolj mal, no saj to je moje mnenje. Mogoč je to spet čas, ko o tem malo več razmišljam, to pa za to, ker vsak dan v tem času slišimo na stotine zgodb o tem in onem, o ljudeh, ki si žal v teh dneh ne morejo privoščiti vsega, kar nam ta skomercializiran svet nudi, kupe dobrot, ki pa žal tud najbogatejšim ne morejo povrniti najbistvenejšega v tem času, to

je treba mal bluzit in zakaj pa je namenjen tale blog kot pa ravno za to... Hja kje začet, hmmm, še sam ne vem, mogoč najbolš tam kjer sem najbolj doma to je pri športu a ne. Ja letos sem se zavestno mal odpovedal norenju po tekmah, no mal na račun tega, da se mal spočijem, mal pa tud za to, da se posvetim še čemu drugemu, kot pa stalno pakiranje in norenje vsaki vikend, ko ne delam. Moram rečt, da je prav pasalo kaki vikend lenarit in si vzet čas še za kaj drugega, kot je nenehna tekma za boljšimi in boljšimi rezultati. Drugi razlog pa so tud poškodbe, ki so me kar dodobra najedale lep čas, pa če povem po pravici me še mal, ampak gre na bolje... Hja, kaj bi še, ja seveda recesija, beseda brez katere ne mine dan, da je nebi slišal. Po pravici povedano mi gre že mal na "K", predvsem zarad tega, ker zgleda, da še zdaj velki večini ni jasno, da je vse to en velik lari-fari in da nas fopajo vsaki dan s tem, noben pa po pravici ne pove, da so za to krivi ravno tisti, ki se sedaj

proge za svetovni pokal uspel ;) Končno smo ljubitelji smučarskega teka dočakali, da smo meli progo, ki je bila namenjena svetovni eliti po končani tekmi samo zase. Kar nekaj rekreativcev je takoj po končani tekmi zasedlo progo, med njimi seveda tud jaz. Pravi užitek v soncu in snegu. Zdaj pa samo upajmo, da bo zima zdržala vsaj do srede aprila.

noče narediti prostora zimi in kar vztraja, te dni nam je vreme postreglo z nekaj južnega vetra in tako prineslo temperature, ki so bolj podobne pomladanskim, kot pa zimskim. No pa nič za to v vsakem slabem je treba poiskat nekaj dobrega a ne... Men to ne dela preglavic in sem seveda prelep jesensko oblačen dan izkoristil za skok na Pohorje, ojoj sem že kar mal pozabu kak breg je do vrha ;) no pa sem vseen v zmernem ritmu prišel na vrh v dobrih 35 minutah. In se je splačalo, ker pogled v dolino je res prelep... Pa še ena dobra novica, da smo tud v Zrečah bolj kot ne zaključli z deli. Predvsem gre tu zahvala mojemu očetu, ki je v veliki meri bil organizator in nadzornik nad opravljenimi deli, ki jih ni blo malo...  Tak, da zdaj v decembru bo malo bolj umirjeno, tak da bi se kaki sneg prav prilegel.