Kje

si doma je pogosto vprašaje, ki si ga med seboj zastavljamo. Ampak to itak vsi vemo, ker pač je to aktualna stvar, prepogosto pa pozabljamo kje pa je tisti kraj, ker smo preživeli svoje otroštvo in mladost, ker smo se igrali, hodili v šolo...

Tud jaz na to kar prepogosto pozabim, sicer res nehote, ampak kaj ko človek se pač ne more raztrgat, zato pa sem tolk bolj vesel ko imam le mal časa da se vrnem v svoj rodni kraj.

Res prava Vas v pravem pomenu te besede. Vas Boharina, ki leži na okoli 700 metrov nad morjem je okoli in okoli obdana z gozdovi do koder ti seže pogled, le proti jugu se vidi v dolino, od koder se ob ugodnm vetru sliši cerkveni zvon, pogosto pa tudi udarci močnih kovaških kladiv iz Zreškega Uniorja.

Ja kar lepo mirno je v tem koncu, ker mir zmoti le ob konicah dokaj obremenjena cesta, ki vodi od danes poleti in pozimi popularne Rogle.

Pogled proti Skomarju, Padeškemu vrhu in Rogli


Hiša v kateri sem preživel otroštvo in mladost



Ja tud štaalo in rušt mamo


Na kraju, kjer je bila stara hiša danes spominja križ, ki je bil včasih pritrnej na steno te hiše.


Veloko spominov me veže na te kraje in nešteto stvari bi lahko napisal, naprimer, kako smo morali vsako jutro pešačiti skor pol ure do avtobusa da smo prišli v šolo, pa se potem vračati nazaj po isti poti, ki je bila žal narejena tako da smo zjutraj še vsi spočiti šibali po bregu navzdol, potem pa krevsali nazaj v breg popoldan. Pa kako smo dirkali s bicikli s katerim sem poskušal preskočit vse kar se je dalo, pa mi ga je ata komaj sproti "švasal" pa kako smo v gozdu postavljali šotore in se šli kavbojce al pa partizane in še in še zgod je, ki pa se žal počasi zgubljajo za nami, tako kot se mi zgubljamo po različnih krajih in počasi pozabljamo od kot sploh smo.

Čist do konca pa tega nikoli ne smemo pozabit!

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine