Priznam
da je bla želja močnejša od zdravega razuma. In prav zarad tega in pa tudi z upanjem, da bom lahko premagal bolečino, sem odšel na 12 urni tek v Vogau. Žal sem že kaj kmalu po štartu spoznal, da z mojo tolažbo (saj ko se ogrejem pa bo bolečina ponehala) ne bo nič.
Stvar je v tem, da sem po poškodbi zadnje stegenjske mišice tekel malo "čudno", kar ima sedaj za posledico bolečine v stopalnem loku desne noge, ki pa so bile žal danes premočne in imajo za posledico to, da sem že po dobrih dveh urah in pol vedel, da je odstop samo stvar časa. Po treh urah in pol in skoraj 40,5 kilometrih sem dokončno odnehal.
No do takrat mi je šlo dokaj po načrtih, ki so bili da vsake 4 ure pretečt maraton, žal pa se je stvar končala že po prvi tretini.
Sedaj me čaka resna sanacija poškodb do Balatona.