JAZ IN...

da telo, ko začneš delati z njim, kot z kupom "dreka". A zakaj?? Ja zato, ker ko ima vsega dovolj začne "trobit" na svoj način in te opozarjat, da je prišel čas, da daš v prestavo ali dve nižje, da mal popustiš in s tem narediš velko uslugo sebi in svoji "mašini". Ja točno to se sedaj dogaja meni, no pa da bo mera taprava se mi to ne dogaja prvič, ampak se mi je to že zgodilo. A kaj?? Ja to pač, da me kar naprej nekaj boli, da nimam več prave motivacije za tekme in da čutim, da moram mal popustit... Se pa seveda temu nič ne čudim, ker po lanski sezoni, ki se je začela že v zimskem času, z zimsko Tran-Slo, pa potem maraton, pa Pohorje, pa Balaton, pa gorska Tran-Slo, pa spet maraton, pa Sladkih 6, pa vmes še kaki tek... Pa vedno naporna zima, pa kar nadaljevanje v pomlad spet najprej s polovičko, pa pol Čazma, pa spet maraton... In to vse na polno, seveda tud zelo uspešno!! In moral bi vedeti, da se bo tud men to spet zgodilo. In to je, da bom začutil bole

- tek 544 km - kolo 634 km

Matej Markovič, zame eden večjih slovenskih ultrasuperjeklenihmanov, se je z ekipo Never give up lotil dobrodelnega projekta 10 krogov za 10 nasmehov. To pomeni, da se bo zbrana sredstva namenilo desetim slovenskim otrokom z žalostnimi zgodbami . Sredstva se zbirajo na različne načine: 10 dni zapored - od 3. do 12. junija - bo Matej s prijatelji in znanimi slovenskimi tekači v različnih slovenskih krajih na štadionu odtekel maraton. Pridružite se jim(nam) za poljubno število krogov ali le za navijanje in dobro družbo! - DAN 1 – petek 3. JUN 2011 (16:00) HRASTNIK - DAN 2 – sobota 4. JUN 2011 (16:00) BREŽICE - DAN 3 – nedelja 5. JUN 2011 (16:00) CELJE - DAN 4 – ponedeljek 6. JUN 2011 (16:00) MURSKA SOBOTA - DAN 5 – torek 7. JUN 2011 (16:00) MARIBOR, stadion Poljane - DAN 6 – sreda 8. JUN 2011 (16:00) SLOVENJ GRADEC - DAN 7 – četrtek 9. JUN 2011 (16:00) KOPER - DAN 8 – petek 10. JUN 2011 (14:00) VIPAVA - DAN 9 – sobota 11. JUN 2011 (16:00) KRANJ - DAN 10 – nedelja 12. JUN

da je bla želja močnejša od zdravega razuma. In prav zarad tega in pa tudi z upanjem, da bom lahko premagal bolečino, sem odšel na 12 urni tek v Vogau . Žal sem že kaj kmalu po štartu spoznal, da z mojo tolažbo (saj ko se ogrejem pa bo bolečina ponehala) ne bo nič. Stvar je v tem, da sem po poškodbi zadnje stegenjske mišice tekel malo "čudno", kar ima sedaj za posledico bolečine v stopalnem loku desne noge, ki pa so bile žal danes premočne in imajo za posledico to, da sem že po dobrih dveh urah in pol vedel, da je odstop samo stvar časa. Po treh urah in pol in skoraj 40,5 kilometrih sem dokončno odnehal. No do takrat mi je šlo dokaj po načrtih, ki so bili da vsake 4 ure pretečt maraton, žal pa se je stvar končala že po prvi tretini. Sedaj me čaka resna sanacija poškodb do Balatona.

teka, ka je to?? Ja res dobro vprašanje. No ko sem začel tečt se nikoli nisem vprašal ali je pomembno kako to delaš, še manj pa, ali bi šel kam, da bi se naučil prav tečt. No danes vem, da se je tudi pravilnega teka potrebno naučiti in da kot vsepovsod je tudi tu pomembna tehnika, no včas pa tudi taktika. ampak pustimo zdaj taktiko... Ja kot rečeno sem začel tečt brez pomisleka o tem ali obstaja pravilen način teka in pa nepravilen način teka. Men je blo sam do tega da pač tečem, no in pač sem, tekel namreč. Ampak kako?? da je velikokaj narobe z mojo tehniko sem se začel zavedat že pred kakimi dvemi leti in k temu tudi pristopil, tako, da sem začel med teki res pazit kako tečem, kako polagam podplate, kako imam pozicijo telesa, rok, itd. Pravi preobrat pa se je pri meni začel z nakupom prvih copat NIKE Lunarswift, ki pa imajo povsem drugačno obliko podplata kot copati, ki sem jih uporabljal dosedaj. To pa pomeni, da je celi podplat iz enega dela in nima ločene pete in pa tud to, da pe

dokaj težkega maratona v Solunu je sedaj vidna na moji desni nogi. Ko so eni že mislili, da me ne more nič ustaviti, se mi je tokrat po dolgem času pripetila dokaj boleča poškodba. To je natrganje zadnje stegenjske mišice, ki se lepo vidi v obliki sive otekline v predelu narastišča mišice na kito za kolenom. Poškodba je dokaj boleča in neprijetna. Moram pa priznati, da sem za njo delno kri tudi sam, saj sem kak teden po maratonu začutil bolečino v ledvenem delu križa, ki se je nato širila po desni nogi. Seveda sem takoj vedel, da gre za vkleščeni živec, ki je nato povzročil povečano napetost v zadnji stegenjski mišici, ki je zaradi nadaljevanja s treningi pač popustila in se delno natrgala. Žal je bilo to ravno, ko sem bil v Grčiji in nisem mogel pravočasno do fizioterapevta, ki bi mi lahko vkleščeni živec sprostil. Seveda sem sam na njaboljše načine to poskušal, kar mi je tudi delno uspelo, žal pa prepozno. No ker pač sem trmast kot vedno sem po prihodu domov, ko sem že čutil, da mi

sem skoraj celi preživel v Grčiji, vendar pa to ni bil razlog, da nebi tekel, le kolesarjenju pa sem se moral odpovedati in sem ga bolj ali maj uspešno nadomestil z spinerjem v fitnesu. Tako sem v aprilu: - pretekel dobrih 618 km, od tega en maraton, - na spinerju pa sem preživel mal manj kot 12 ur - in pa čist na konc še eno 50 km na kolesu