Zagreb - Čazma
je bil letos prvi »ultra« tek, kot je bilo planirano. Udeležil sem se ga v naši sosednji državi Hrvaški. Razlogov za udeležbo je več, bližina tekme, množična Slovenska udeležba in pa za začetek sezone ravno pravšnja razdalja in pa seveda dejstvo, da še nisem bil na tem teku so bili dovolj močni razlogi, da se udeležim te tekme. Kot pred vsako tekmo nimam navade ravno preučevat trase in delat hudih priprav se tud za to nisem ravno poglabljal v sam profil trase ali pa druge podrobnosti. Podatek, da bojo okrepčevalnice na približno pet kilometrov in da gre v bistvu »le« za dobrih 61 kilometrov je bil razlog da sem se odločil, da tokrat na tekmi ne rabim posebnega suporta in je tako Tatjana dobila fraj dan, kar pa ne pomeni, da jo letos ne bom ponucal…
Tekma se je začela na trgu Bana Jelačiča in z ciljem v mestu Čazma. Kar debelih 15 kilometrov smo potrebovali, da smo prišli iz Zagreba in nato nadaljevali po dokaj prometni cesti, ki je bila na trenutke kar nevarna ob dokaj gostem prometu in voznikih, ki se po ničemer ne razlikujejo od naših in so do vseh ostalih udeležencev v prometu dokaj nestrpni. Po približno 25 kilometrih se je situacija dokaj izboljšala saj se je promet zelo zmanjšal in so bili avtomobilisti le še redkost, kot pa pravilo. Sam tek sem začel v nekako enakomernem ritmu in z hitrostjo okoli 4:05 do 4:15 minut na kilometer. Vseskozi pa nas je spremljal dokaj močan veter, ki je le redkokdaj zapihal tudi malo v hrbet ali od strani, tako, da je včasih tempo padel le zaradi močnega vetra. Že po samem startu se je vodilna skupina sedmih tekačev odlepila od mene in diktirala premočen tempo za moje zmožnosti, tako, da sem jaz raje držal čim bolj enakomeren ritem vseeno pa vsi niso zdržali tempa do cilja tako, da sem tudi jaz nekaj mes do konca teka pridobil. Malo po 40em kilometru so se začeli prvi klančki in nato posledično tudi spusti, vendar to ni zmotilo mojega teka oz. ni pustilo posledic v tempu, celo malo mi je prišlo prav, da se je teren malo razgibal, da mi razbije malo ritem teka in konstantno uporabo enih in istih mišic. Tako za ilustracijo naj povem, da sem razdaljo, ki je označevala maraton pretek v času 2:56:09 in da mi do cilja ni padel tempo skoraj nič in se je tako štoparica v cilju ustavila pri 4:16:59, to pomeni tempo 4:11 minute na kilometer, kar je zadostovalo za peto mesto absolutno, kar je bilo krepko nad planiranim časom.
Vse skupaj pa odličen obet za nadaljevanje sezone. Na koncu naj še samo poudarim, da gre kljub vsemu, da so vsi zatrjevali, da je bil tek organiziran tud že bolje, za še vedno zelo dobro organiziran tek, na kateremu je kljub temu, da se teče ob odprtem prometu odlično poskrbljeno za varnost, okrepčevalnice so dovolj pogoste in dobro založene v cilju pa smo imeli sobe v katerih smo se lahko v miru stuširali, preobleki in spočili. Tudi hrana v cilju je bila super, saj smo bili deležni komplet kosila, prav tako so hrano dobili vsi spremljevalci. Prav tako so se organizatorji potrudili in najboljše nagradili z denarnimi in praktičnimi nagradami. Tako da za nič štartnine za današnje razmere odlično organiziran tek, ki je lahko za vzgled marsikateri podobni prireditvi pri nas, kjer lahko dobiš včasih že občutek, da je najbolj pomembno, da se pobere štartnina…
Tekma se je začela na trgu Bana Jelačiča in z ciljem v mestu Čazma. Kar debelih 15 kilometrov smo potrebovali, da smo prišli iz Zagreba in nato nadaljevali po dokaj prometni cesti, ki je bila na trenutke kar nevarna ob dokaj gostem prometu in voznikih, ki se po ničemer ne razlikujejo od naših in so do vseh ostalih udeležencev v prometu dokaj nestrpni. Po približno 25 kilometrih se je situacija dokaj izboljšala saj se je promet zelo zmanjšal in so bili avtomobilisti le še redkost, kot pa pravilo. Sam tek sem začel v nekako enakomernem ritmu in z hitrostjo okoli 4:05 do 4:15 minut na kilometer. Vseskozi pa nas je spremljal dokaj močan veter, ki je le redkokdaj zapihal tudi malo v hrbet ali od strani, tako, da je včasih tempo padel le zaradi močnega vetra. Že po samem startu se je vodilna skupina sedmih tekačev odlepila od mene in diktirala premočen tempo za moje zmožnosti, tako, da sem jaz raje držal čim bolj enakomeren ritem vseeno pa vsi niso zdržali tempa do cilja tako, da sem tudi jaz nekaj mes do konca teka pridobil. Malo po 40em kilometru so se začeli prvi klančki in nato posledično tudi spusti, vendar to ni zmotilo mojega teka oz. ni pustilo posledic v tempu, celo malo mi je prišlo prav, da se je teren malo razgibal, da mi razbije malo ritem teka in konstantno uporabo enih in istih mišic. Tako za ilustracijo naj povem, da sem razdaljo, ki je označevala maraton pretek v času 2:56:09 in da mi do cilja ni padel tempo skoraj nič in se je tako štoparica v cilju ustavila pri 4:16:59, to pomeni tempo 4:11 minute na kilometer, kar je zadostovalo za peto mesto absolutno, kar je bilo krepko nad planiranim časom.
Vse skupaj pa odličen obet za nadaljevanje sezone. Na koncu naj še samo poudarim, da gre kljub vsemu, da so vsi zatrjevali, da je bil tek organiziran tud že bolje, za še vedno zelo dobro organiziran tek, na kateremu je kljub temu, da se teče ob odprtem prometu odlično poskrbljeno za varnost, okrepčevalnice so dovolj pogoste in dobro založene v cilju pa smo imeli sobe v katerih smo se lahko v miru stuširali, preobleki in spočili. Tudi hrana v cilju je bila super, saj smo bili deležni komplet kosila, prav tako so hrano dobili vsi spremljevalci. Prav tako so se organizatorji potrudili in najboljše nagradili z denarnimi in praktičnimi nagradami. Tako da za nič štartnine za današnje razmere odlično organiziran tek, ki je lahko za vzgled marsikateri podobni prireditvi pri nas, kjer lahko dobiš včasih že občutek, da je najbolj pomembno, da se pobere štartnina…