Po jutru

se dan pozna. In kako še to velja za mene, ampak v mal kontra smislu. Po navadi je tak, da ko se zjutraj počutim tak, da bi se najraj splaknu v školki, mi pol leti ko raketa, ko pa se počutim OK pa se ponavadi kaj zakomplicira.

In točno tak, je blo tud tokrat. Zjutraj sem se počutil res skor preveč fino, da bi blo res, ampak se zarda tega nisem obremenjeval. Sladkih6, je tko al tko zadnja letošnja tekma in če bo šlo bo , če pa ne pač ne. Itak je konec sezone, ki je bla kr naporna, da ne rečem kolk uspešna, jaz sem z njo super zadovoljen.

V glvnem ob 10ih smo se zagnali po dober kilometer dolgem krogu, kot, da jih bomo ene 20 pol pa jest pa pit. Res je letelo ni kaj, sam sploh nisem gledal ne na uro ne na semafor, tak da nimam nobenga občutka kolk, sem jih naredil v keri uri. Se je pa zame začelo po dobrih dveh urah pa pol, ko sem prvič obiskal WC, kar je zame popolnoma netipično. Po prihodu nazaj sem si rekel, še enkrat pa neham, ni vredno. No pol sem mel naslednjo uro kr mir, mal sem tud znižal tempo, vmes nekaj pojedu, mal odpešaču in je šlo. Po dobri uri pa spet obisk WCja. Tokrat sem se zaklel, da če moram v kratkem še enkrat, te pa se "vserjem", stuširam in basta. No po tej grožnji samemu sebi, so se me še čreva vstrašla in pol je letelo, zadnji dve uri nenormalno, se mi zdi, da sem v zadnji uri naredu 14 km, nisem pa ziher, bom počakal na analizo krogov. 

V glavnem men se je na konc izšlo, tak kot sem planiral in to je naklempat 75 km (na koncu75,6 km), mesto me ni zanimalo na kterem bom, je pa blo vseen fino, ko sem dobil pokal za 3. mesto.

Glede, na to, da sem bil v Sladkem vrhu na vseh štirih tekih sem vedel, kaj me čaka, tu mislim predvsem organizacijo, saj je naš prijatelj Vreme z družino v tem res neprekosljiv in za to mu moj poklon. Je pa še ena stvar, ki jo nikoli nebi zamudil, to pa je tekaška družba, v kateri se najdejo stare face, vedno pa pride še keri novi. V glavnem fajn je blo.

Nekaj slikic