Neprilagojen

ali neprilagodljiv?? Eno in drugo bi lahk reku, da sem, no tud Adi Smolar je imel nekaj na to temo…
Jaz zase lahk rečem, da se težko prilagajam na novo okolje, če mi ni pri srcu še tolk težje (beri pogled na Pohorje), resnici na ljubo pa imam tudi težave z prilagajanjem na spremembe okoli mene, ki jih povzroča okolica ali bolje ljudje ki v tej okolici živijo. No zdaj pa bom slišal, da sem nestrpen do drugih, da sem nacionalist ali še huje rasist.. Mogoč pa res, presodite lahk sami.

Vendar pa v čem je sploh namen mojega pisanja. Vsepovsod berem in slišim, kako moramo biti strpni do drugih, do drugačnih, do… Eni prav vlečejo za jezik, da bi keri kaj povedal na to temo. Še vedno pa ne razumem »pojnt« te besede, strpnost namreč.

Ob enem pa se sprašujem a res moramo bit? In zdaj pričakujem zgražanje! Ja prav sem napisal, a pa res moram bit strpen do drugih? Ja do neke mere se strinjam, moram bit strpen, imamo pač kategorije ljudi v naši družbi, do katerih moramo biti in tisti, ki se imamo za normalne tudi smo. Tu imam v mislih predvsem starejše ljudi, ker  z starostjo pač izgubimo mal na hitrosti pa na orientaciji in zato pač sem do starejših strpen. Ja tud do invalidov in ljudi z posebnimi potrebami sem strpen, še več, trudim se, da jim na kakršen koli način pomagam, če se le da. In nazadnje imam tu še kategorijo ljudi, ki pa so povsem normalni, razlika med mano in njimi je le ta, da so pač prišli od nekje drugje in zdaj nas vsi pozivajo, da naj bom do njih strpen. Zakaj že?? To so pač ljudje, ki so se zarad takega ali drugačne razloga odločili, da poskusijo srečo drugje, verjamem, da tudi ne vsi prostovoljno, ampak vseeno… V mojem pogledu ne spadajo v nobeno od prej naštetih kategorij in v njihovem interesu je da se čim prej prilagodijo za novo življenje.

No pa bom začel z nasprotne strani. Odločil sem se, da odidem mal v svet, pogledat za boljšim življenjem. Pa ni važno kam. Kaj bi jaz storil najprej? Mal bi proučil, kaka je tam kultura, njihove navade in običaji in se pospešeno začel učit njihovega jezika. Saj se vprašam, zakaj sem se odločil, da grem tja, a zato, da si izboljšam življenje ali za to, da grem nekam in se poskušam vsem smilit in, kaj je še huje vsiljevat nekaj, kar ni njihovo, česar niso navajeni. No jaz zase vem. In prav zaradi tega ne razumem tistih, ki hodijo recimo na dopust na bližnji vzhod in potem so celi užaljeni, ker pač ženske tam ne smejo bit v kopalkah in morajo biti zakrite. Sami to nikakor nebi bili pripravljeni sprejeta a od taistih ljudi zahtevajo, da se pri nas obnašajo po t.i. zahodnih merilih in pri tem ne popuščajo niti za milimeter. Mal je to skregano z zdravo pametjo!!!

V bistvu čem povedat to, da bom jaz nestrpen tako dolgo, dokler bojo okoli mene ljudje, ki niso pripravljeni prevzeti mojih navad za svoje, dokler se ne bojo naučili govoriti jezika MOJE DOMOVINE, ker je bila njihova odločite, ne pa moja, da bojo prišli živet sem. Torej, da ne bo pomote, nisem nestrpen do ljudi, ki ne zgledajo tak kot jaz ampak do tistih, ki niso prijavljeni prevzeti mojih navad in kulture…

Seveda imajo ti še drugo možnost, najbrž vejo katero…

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine