Poškodbe

so žal neizogibne, predvsem, če se človek tako intenzivno ukvarja s športom, kot se jaz. Prav zaradi tega in zaradi bolečin in slabega počutja je potrebno vsake tolk časa "zategnit ročno", seveda je to ponavadi šele takrat k vse boli, če pa si tolk pameten, da to storiš že prej in prilagajaš intenzivnost treningov, se da poškodbam tud izogniti. 

Men to zadnje čase kar fino uspeva in vse do Tran-Slo sploh nisem mel omembe vrednih težav z kakršnimi koli bolečinami. To lahk pomeni dvoje, da sem se že tolk utrdil ali pa, da sem končno pogruntal, kako moram trenirat in to sam, brez tabel, grafov, načrtov, itd. itd. In kljub vsemu, je kakor koli se bo še razvijal zaključek tekaške sezone za mano najuspešnejša sezona do sedaj.

No kot sem rekel je šlo brez poškodb vse do Tran-Slo, ki pa je pustila kar močno vnetje mišic, no predvsem desne stegenjske mišice, ki je bila hmmmm ne vem kak bi to opisal, no nekaj takega, ko bi mi keri v stegno napumpal kake dva litra vode, ja pa bolelo je tud ne sam da je zgledalo zlo slabo. Ja pač posledice 335 kilometrov se nekje morajo poznat. Roko na srce me je začekla bolet že na drugi etapi, vendar sem bolečine lajšal z Naklofenom in je pač šlo. Po koncu tekme pa sem rabu kr nekaj časa, da sem saniral nogo. Problem je bil v tem, da sem načrtoval, da bom za regeneracijo malo več kolesaril, vendar sem ugotovil, da me na kolesu celo bolj boli, kot pri teku, zato sem pač tekel tko na lahno in nekaj malga kolesaril. 

Prvič v življenju se mi je zgodilo, da sem bil "PRAZEN" do sedaj nisem vedel kak to zgleda. Ja res dobesedno prazne noge, kot da so brez mišic, občutek, da telo bi, noge pa ne grejo, ja res beden. In to je trajalo kar ene 10 dni, potem pa se je počas vrnil občutek, da imam tud v nogah poleg kosti še kaj in, da se to da uporabit. Bolečina je počas odšla, prav tako oteklina.

Po slabem mescu dni sem se odloči, da probam mal, če je ostalo še kaj hitrosti. In naredim dva hitrejša treninga, tko tempo med 5 in 8 kilometri v času okol 4 min/km. In zdaj bolečina v zadnji stegenjski in to, kr taka konkreta, kaj pa zdaj, spet bo treba popustit ni blo druge. Spet počasni teki in mal masiranja in zadeva se je pomirila. Spet sem raje naredu več počasnejših tekov vmes pa le kratke odseke v hitrejšem tempu pa spet mal kolesa pa rolke in zdaj je OK. Celo po EKO maratonu, kjer sem se čist približal svolmu najbolšemu času na polovički, ni bilo o bolečini ne duha ne sluha.

Tak, da po dveh zaporednih poškodbah sem zdaj že kar v skrbeh, ko me kljub dobrim treningom v zadnih tednih nič ne boli ;)

Upam, da drži tisto, kar sem reku, da sem končno pogruntal, kak je tisti pravi način zame, seveda pa je velik tudi v kilometrini, ki je že kar velika in tud pripomore v utrjenostim mišic in sklepov.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine