2:50:07

Avtor: -
je čas, ki sem ga dosegel na maratonu Enza Ferrarija ta vikend v Italiji. 

Pred kakim mescem in pol so me začele mal srbet noge in po nekaj dobrih treningih sem se odločil, da si poskusim poiskat še en fajni maraton in odtečt še en rezultat pod tri ure. In sem začel mal brskat po internetu in ekola maraton v Carpiju se mi je zdel, da bi lahk bil tisti tapravi. Ne prevelik, ne premali, pa fina trasa, o organizaciji Italijanskih dirk pa itak ni več dvoma.

Ja nič in sma se prijavla, seveda je bla tud Tatjana takoj za to, ko je vidla, da je tud polovička. Preko organizatorjev sem zrihtal tud spanje v res super hotelu in preostalo ni drugo, kot spakirat in ajd v Italijo.

Tako sma po slabih 550 kilometrih prišla v Carpi, kjer sma dvignila štartne številke in šla na pasta party. Spotoma sma si mal napasla oči na expu in pa, da bo sreča popolna sem jaz prišel celo do Skylonk in to za ugodnih 75 evrčkov (direkt iz škatle sem jih pol drugi dan obul in odtekel maraton). Nato pa sma šla v hotel, še prej pa v trgovino po živež. V hotelu je sledila popoldanska filmska matineja, saj sma si ogledala kar tri filme vmes pa sem pojedu, mah saj ne vem kaj že vse. Zjutrja vstajanje mal pred šesto pa fruštik v hotelu in nato z avtobusom na štart v Maranelo. Tam sma si tko od zunaj pogledala tovarno Ferrarijev in njihov kao nek muzej preostanek časa pa se grela v dvorani, ki so jo pripravili za tekače al pa čakala v vrsti za WC ;).

Ob 9:20 pa štart maratona, seveda na štartu vse lepo organizirano po barvah in prijavljenih časih, nobenga gužvanja v prve vrste, pač vse tak ko je treba.

In pok pištole in se je začelo. Najprej po mestu pal navijanja kak dober kilometer, nato pa cesta, ki ni imela prehudih ovinkov razen par rondojev in tako vse do Modene, kjer smo se spet mal navijali po mestu pa kocke, pa kr neko kamenje, ampak tud tega je blo vse skup mogoč za dobra dva kilometra in nato cilj polovičke. Jaz skoz pogledujem na uro. Že po dveh kilometrih se je formirala skupina šestih tekačev in smo držali tempo konstantno nekaj pod štiri minute. Tako smo bli na petki 19:38, pa naslednjih pet spet 19:45 intako vse do 30 kilometra, tempo skoz pod štiri minute po kilometru. Nato pa je mene začelo mal zvijat, mogoč tud zarad parih nadvozol, zarad katerih sem mal spremenil ritem teka, sem začel čutit rahlo pikanje pod rebri. Pač nič spustit bo treba ni druge in sem rahlo spustil tempo tko za okoli pet sekund po kilometru in pikanje je počas izginilo. Na 37 kilometru je blo spet vse OK in spet je šlo proti cilju, kaj šlo letelo veliko nad pričakovanim zastavljenim ciljem, ki sem ga imel pred štartom.

Roko na srce najprej sem računal na čas okol 2:55, skoz pa sem govoril, da bo treba enkrat it na maraton pa riskirat pa če bo šlo bo šlo, če pa ne pač stopit stran. Po dveh kilometrih je tu odločitev padla, grem pa če bo bo, če pa ne, pa več sreče prihodnjič.

In je šlo 2:50:07, kar pa je zame res super rezultat to malenkost čez štir minute po kilometru in skor 15 km/h.


V cilju pa nisem bil edini dobre volje, tud Tatjana je razturala in naredila super rezultat, ki pa je roko na srce bil tud samo vprašanje časa kdaj bo prišlo do njega.

Pa še mal o organizaciji. Štartnina 40 evrov je prinesla Adidas majico in Adidas vrečo, za maratonce še Adidas denarnico, nato avtobus od hotela na štart in avtobus iz cilja do hotela. Okrepčevalnice na 2,5 kilometra, kar mora bit po pravilih, bile pa so na obeh straneh veste in dolge po 30 metrov, tako da ni blo nobene gužve ob njih. Voda na njih v flaškah, da se ti ni treba davit z pitjem iz lončka, pa tud sabo se da nest. V cilju pa štanti z sadjem, mlekom, pudingi, napitki, zapakiranim pecivom, energijskimi ploščicami pa še je blo ziher kaj vmes.

Mal v razmislek glede na našo organizacijo, pa še mal sveta sma vidla.



Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več