Kaj pa zdaj,

to je vprašanje, ki mi že cel prejšnji teden roji po glavi. Še vedno sem pod transom od Tran-Slo, ampak počas se pobiram, tako psihično, kot fizično. Prvič moram priznat, da je res tekma pustila, kar nekaj posledic. K sreči ne gre za to, da bi zgubu voljo do teka, prav paše mi delat take počasne relaksacijske teke, pa mal na kolo in celo na rolke sem že uspel mal stopit.
Kar pa se tiče fizičnih posledic, je pa tko, da sem kar dobro podrgnjen po celem telesu, nekaj od pulzmetra, nekja od žepa v katerem sem nosu GPS, nekaj pa od tekaških hlač, vendar vse to se počasi in vstrajno celi. Imam pa še vedno, kar precej zatečeno desno stegenjsko mišico, ki me na trenutke zna tudi prav fajn boleti, ampak tud tu se stanje z dneva v dan izboljšuje, aja pa da ne pozabim, da mam še vedno mravljinčasta prsta na desni nogi. Hvala bogu pa nobenih žuljev ali črnih nohtov ali česa podobnega.

No pa, da se vrnem na začetek, kaj pa zdaj, kaj naprej, kaj bi še to sezono? A bi še kaj? No mogoč pa le, ampak zdaj je še mal prehitro za reči, kje pa kaj bi blo. Najprej, da spravim v red stegensko, pa se počas zregeneriram, pol pa bomo vidli ali še letos kaj al pa počakam na sneg, ko se začnejo tekme v teku na smučeh.
No par tekem sem obljubu, da naredim, ampak takrat jaz ne bom tekmoval ampak bom samo delal zaveterje. No o tem pa takrat ko bo prišlo do tega.

Ker pa sem še vedno v "transu" pa še malo fotomateriala.

(vir: foto Rekar)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine