JAZ IN...

bi naj bil tekaško najbolj skromen mesec. Vroče je, počitnice so, čas piknikov in dopustov, ampak jaz pa glih kontra... No, za vse to je kriva udeležba na Tran-Slo, ki je prinesla kar veliko pretečenih kilometrov v zbirko tega meseca, no pa poglejmo, kaj se je nabralo: - pretekel sem 798,3 kilometre, od tega se jih je na TS nabralo 334,9 in še tek na Sv. Duh 13,8, - tud kolesaril sem nekaj in to 554,5 kilometrov mi je uspelo nabiciklirat, - pa še rolke, na katerih sem naredil 19 kilometrov in prislužil potolčeno koleno Slika pa pove tole To kilometrino bom pa še jaz v bodoče težko presegel ;)

Profili vseh štirih etap Tran-Slo. Na zadnjem ni tud srčnega utripa, ker me ja trak že tako občohal, da ga nisem mogel več nosit. Drgač pa slika, mislim, da res vse pove ;))

kot bi se lahko z lahkoto reklo teku na Sv. Duh. No, ker je minilo že kar nekaj časa, od kar sem tekel na tem teku (tri leta), sem letos rekel, da grem spet probat, če bom že dost priš k sebi po Tran-Slo. Z dobrimi regeneracijskimi teki in kar dosti kolesarjenja sem se že kar dobro pobral, zato je pač odločitev padla, da grem probat in pol kaj bo, pač bo. Jutro je blo bolj tko, tko, nikakor se mi ni dalo iz postle, ampak na kaj me to že spominja hahaha, ja tud, ko je bil tek čez Pohorje je blo tko, pa se je na koncu prav dobro izteklo. OK, se nekak zbašem s postle, na brzino WC, pa nekaj pojest pa kava, pa gremo, ker eni so bli že nestrpni pa se jim je mudilo in jih skrbelo, da nebi zamudili, hahaha. Jutro pa res pravo za tek, lepo sončno vreme, temperatura pa pomoje niti 10 stopinj ne, ker je obetalo super pogoje. Po prijavi in pozdravu z starimi znanci, ki so redni obiskovalci tekem Štajersko-Koroškega pokala smo se že zapodili od štarta in nato malo ravnine, nato pa hrib, ki se ene

je eno od osnovnih živil, ki ne smejo manjkati v moji bližini in res je lahk pravo izredno stanje, če se ugotovi, da ni čokolade v hladilniku. Pa ne sam to, zadnjič sem tud ugotovil, da sem vsaj v eni stvari boljši od Američanov, saj povprečen Američan poje 5 kil čokolade na leto. No ob tem se ču komentar, da mam jaz to za en mesec, no pa ni glih res, bi pa bilo zanimivo da bi si mal zabeležit, kolk te sladke stvari jaz pojem v enem mescu. Mal ne... Pa še nekaj, da sploh nimam najljubše čokolade, mi je res vseen, od kerga proizvajalca je, in ali je bela, rjav ali črna, pa z lešniki, mandelnji, keksi, rozinami ali brez vsega, glavn da je. No pa saj tud druge sladkarije mi grejo kar dobro v slalt, predvsem tu sem spada sladoled, ki tud ne sme manjkat in je tud vsak dan na mojem jedilniku. Ampak, pojem pa tud veliko zdrave hrane, kar je zasluga prevsem moje Kuharce , ja v pravem pomenu besede napisano z velko začetnico. No ona poskrbi, a mal nevtraliziram okus po sladkem in da dobim

Po prihodu v cilj v Kopru ...

Članek na slomedia.it in gore-ljudje.net .

to je vprašanje, ki mi že cel prejšnji teden roji po glavi. Še vedno sem pod transom od Tran-Slo, ampak počas se pobiram, tako psihično, kot fizično. Prvič moram priznat, da je res tekma pustila, kar nekaj posledic. K sreči ne gre za to, da bi zgubu voljo do teka, prav paše mi delat take počasne relaksacijske teke, pa mal na kolo in celo na rolke sem že uspel mal stopit. Kar pa se tiče fizičnih posledic, je pa tko, da sem kar dobro podrgnjen po celem telesu, nekaj od pulzmetra, nekja od žepa v katerem sem nosu GPS, nekaj pa od tekaških hlač, vendar vse to se počasi in vstrajno celi. Imam pa še vedno, kar precej zatečeno desno stegenjsko mišico, ki me na trenutke zna tudi prav fajn boleti, ampak tud tu se stanje z dneva v dan izboljšuje, aja pa da ne pozabim, da mam še vedno mravljinčasta prsta na desni nogi. Hvala bogu pa nobenih žuljev ali črnih nohtov ali česa podobnega. No pa, da se vrnem na začetek, kaj pa zdaj, kaj naprej, kaj bi še to sezono? A bi še kaj? No mogoč pa le, ampak z

Štart v Logarski In nato počas v hribe Pa na vrh... Drugo jutro pa iz Poljč In takoj v vodstvo ;) Žeja...  In do cilja v Bovcu   In spet bregi  Pa še zadni štart iz Nove gorice Ua zadni dan pa je blo vroče Ampak šlo je počas on sigurno In tako vse do cilja Tam pa ... Uspelo mi je ;)

in tud to je za mano. Kar dolga je bla ta etapa, spolh glede na to, da je bla tazadnja, ampak, nič šlo je. Vmes je blo mal krize in bolečin, pa smo to mal rešli z tabletami (žal drgač pa ni šlo). Druga pa kaj naj rečem, ko pa ni blo nič drgač ko pa prejšnje dni. No razen to, da se je Boštjan Urankar odloču, da ma dve etapi in pol, dost izkoriščanja mojega spremstva in je pač potegnu naprej, nekje po 50em kilometru. No najbolj mi ni jasno v čem je vic, ko pa sma se prejšnji dan zmenla, da pač grema skupaj tud tazadnjo in, da pač bo ostal zmagovalec z razliko iz prvega dneva. Zgleda, da mi ni verjel al, kaj ne vem ;). V glavnem, v cilju sem pol bil par sekund za njim. Aha, da ne pozabim, vmes je z nama tekla, tud Aleksandra, ki nama je kar fajn delala družbo, tko da nama ni blo dolg čas. Za konec pa samo Tatjani: ENOSTAVNO TABOLJŠA SI!!! No pa tud skok v morje je prijal ;) Pa če keri ne verjame, al pa da ne čujem, kak drgač SLOVENIJA JE VELIKA IN LEPA!!!!

UUUUAAAAA. Jebemo m.... A včeraj sem napiso, da je bla kraljevska etapa. Hmmmm, pol pa res ne vem kaj naj rečem za današnjo. Štart je bil auaaaa, cel sem bil zategnjen, no po parih kilometrih pač sprejmeš bolečino in greš. Spet sma z Boštjanom potegnala z štarta in prevzela vodstvo ;), no potem naju je dohitel legenda slovenskega ultramaratona Miro Režonja, vendar ni dolgo držal vodstva. In tako sma tekla spredaj celi del teka, do cilja. Ne zdaj nehat brat ko veste zaključek ;). Po ene 25 kilometrih sma zavila desno, kjer je bila tabla Kolovrat, hitr za njo pa še ena in to trikotna z eno čudno številko 14%, in to vzpona, adijo pamet kaki breg, nisem mogu vrjet uuuuu in potem je sledilo kar nekaj kilometrov ultramaratonskega pohoda, no ampak vseen je pa blo tud kaj videt po poti, no to bomo tud pokazali, nič skrbet ;) V glavnem, ko je bil tahujš breg za nama sma pa držala kar konkreten tempo celo pot. Vmes seveda sprotna hrana in pijača, za katero skrbi Tatjana (LUPČKA, VELKEGA), pro

je tudi za mano. Kolesarji bi ji rekli kraljevska, no pa o tem mal kaseje. Začeli smo tam, kjer smo včeraj končali ;) z bolečimi nogami, predvsem z stegni, in mal tud z bolečo ahilovo. Začela sma skupaj z zmagovalcem včerajšne etape Boštjanom in potem sma se držala skupaj celo pot, kar je blo res super. Pot je šla čez Jesenice, ki so po moje najbolj "športno" mesto, ker tolk navijačev, (beri) nestrpnih voznikov, ki so mahali in trobli z avtov še nisem videl nikjer drugje skoncentriranih na enem mestu. No pa pustimo to, v glavnem, čez Jesenice pa do Kranjske Gore in nato vzpon na Vršič, lepo počas umirjeno in z občutkom. No s še večjim občutkom pa potem spust, ki je bil veliko težji, kot vzpon. Po spustu pa po lepi dolini Trente, kjer naju je hladila hladna Soča in to dobesedno, saj se je Tatjana celo potrudla, da jo je šla iskat in jo nato natočla v flaše, kak pa je pasalo se pofrišat z njo pa nimam besed. Tatjana en velik CMOK ;). Ja nič tko so minevali kilometri, ki so se

je za mano. Šlo je super in proti pričakovanjem, štart v umirjenem tempu, do začetka vzpona na Pavličevo sedlo, nato pa v hrib, če bom reku z lahkoto, se bo čulo mogoč čudno, ampak, je blo res tak. Nato je sledil spust in po 20ih kilometrih še dugi vzpon, tokrat na Jezerski vrh, spet brez večjih težav, nato pa spust vse do Preddvora, kejr je bil tempo vse okoli 4:15 do 4:30 po kilometru. Na 40tem kilometru čas 4ure 17 minut. No od tam pa do 60 kilometra je kar fajn letelo, pol pa vmes nekaj bolečin pod rebri, pa tud malo soprano je postalo, ampak hvala bogu sem bil vse bližje cilju. Po 70em kilometru še zadnji vzpon iz Tržiča, nato pa malo gore, dole in spust v Begunje in končno cilj v Poljčah. No glede na to, da sem mel nekak planiran čas prihoda v cilj okoli 15 ure, sem ga kar krepko presegel in bil v cilju ob 13:40, se pravi, da sem porabu za progo 6 ur in 39 minut, mah, še celga šihta nisem oddelal. No, zdaj mal čutim tačke, predvsem tetivo leve noge, ampak do jutra bo že, bo mog

za štiri dnevno avanturo so v polnem teku. Danes bo še treba mal v "šoping", da pol ne bo treba skakat okoli in iskat trgovine. Spisek pa približno tak: - 5 X 1,5l Coca-Cole - 5 X brezalkoholno pivo - 5 X alkoholno pivo ;) - keksi - čokolada - sir - salame - štručke - energijske ploščice - izotonik - endurox r4 Vso hrano posebej pa pijačo bom mel sedaj lepo shranjeno v hladilni torbi, ki jo bom imel priključeno v avtu, tak da bo pijača vedno dovolj hladna, kar se mi zdi zelo pomembno. No pa da ne pozabim oblačil, se pravi: - 2 X kratke hlače - 4 X majice - 2 X kompresijski štunfi - 3 X copati No na koncu pa še en kup maž, takih in drugačnih, od hladilnih gelov, maž za podplate, krem za sončenej, tuš gelov in še in še. Še dobro, da imam "tovorno vozilo", da bom lahk spravu vse v njega ;). Kar dosti od teh stvari, mi je uspelo dobit, kot darila sponzorjev, s čimer mi je v veliki meri olajšana udeležba na tem teku. In čist nazadnje, en kup poz