JAZ IN...

Se je letos iskazal za najbolj vroč mesec, no vsaj njegova sredina je bila res pasja, zadnjih nekaj dni pa spet prav prijetnih za trening. Cel mesec je bil namenjen še sklepnim pripravam za Trans-Slo, tako se je nabralo: - 622,8 km v copatih - 513 km na kolesu Koledar pa kaže tole

Kot sem obljubil so tu še majčke za Trans-Slo Zdaj pa še mal polimamo avto in to bo to.

Kot sem rekel sem k mojim nadaljnim projektom pristopil bolj resno in zato spada k celostni podobi tudi logotip... Grafično obdelavo pa sem prepustil tistemu, ki se na te reči spozna. Hvala srce !! Izdelali pa bomo tudi nakej majčk z logotipi sponzorjev.

pa se bomo postavili na štart letošnje avanture ali kak bi temu lahk rekli "ogled Slovenije". Jaz že komaj čakam, sploh, ker imam še vedno v mislih zimsko izvedbo te tekme, kjer mi je res bil cilj priti do cilja, kot bi se reklo, no zdaj se čuje kot, da imam neke hude ambicije za letno varjanto. Še vedno je prvi cilj priti do cilja, je pa res, da sem se za to izvedbo vzel malo drugačen pristop. Treniram veliko in po moje točno tako, kot vem, da je zame najbolje, dosti teka in kombinacija s kolesom, so za poletje najboljša varjanta, zdaj ko ni teka na smučeh, žal pa tud nisem prišel tak daleč, da bi se spravu na rolke, to sem zdaj pustil za po Trans-Slo. Še posebej sem vesel, da mi je za ta nastop uspelo navdušit kar nekaj podjetij, ki so me podprla tako in drugače, ob enem pa malo kisel priokus, ker razen enega domačega podjetja drugi žal nimajo posluha za take zadeve ali pa ne pride moje pisanje v roke pravim ljudem, kdo bi vedel. Kakorkoli že vseeno sem ugotovil, da je k

Prvi letošnji dopust je za nami. Lopra na Rabu je res prava odločitev za vse ki hočejo mal miru v lepi naravi, ki ni totalno nabutana z trumami turistov. Trase za tek in raziskovanje lepih zalivčkov pa več kot preveč, to se vidi tud po tem, ker mi je uspelo pretečt v tednu, ki smo ga preživeli na Loparju čez 150 kilometrov.

Trans-Slo , gorska izvedba je vse bližje. Priprave na njo so v polnem teku, tako kar se tiče treningov, kakor tudi zbiranje in nabiranje sponzorjev. Za enkrat imam tri podjetja, ki so se odločila, da me podprejo in mi tako vsaj malo olajšajo izvedbo projekta, ki je ne le fizično zahteven, ampak zahteva tudi, kar nekaj finančnih sredstev. Tako že zdaj zahvala vsem, ki so me že podprli in pa seveda vabim še koga, da mi na kakršen koli način pomaga. Glavni del bo seveda par dni pred tekmo, ko bo potrebno močno premisliti, kaj vse oz. brez česa ne sme biti moj spremljevalni avto, da potem spet ne bojo težave z nepotrebnim skakanjem po trgovinah in bencinskih črpalkah, kot je bilo to nazadnje. No na napakah se učimo in vsaka taka tekma je nova izkušnja zame, tako v tekmovalnem, kot organizacijskem smislu. Se pravi še mal pa se bo šlo za res in do takrat je treba še marsikaj ostoriti glede organizacije, kar pa se tiče teka, pa lahk zarad mene začnemo že jutri ;) Vsekakor pa če ne drugega se

ampak tokrat ne vožnja z kolesom, ampak z avtom. Pa še to ne moja, ampak vožnja drugih. Pa tud to ne kar vseh povprek, pač pa točno določene kategorije. Najbrž bom zdaj komu naredil krivico, ali pa sprožil kake proteste, ker se pač spravljam na določeno kategorijo ljudi. Ampak bom napisal to kar bom napisal, in s tem riskiral plaz ogorčenja, mogoče pa tudi kaj odobravanja, no bomo videli. Gre namreč za ljudi, ki se kljub svojim častitljivim letom še vedno ne dajo in se pogumno vsedajo za volan svojih jeklenih konjičkov, pri tem, pa so nevarni za sebe in za okolico. Po eni strani mi je jasno, da je to na nek način za nekoga znak, kako je še fit in OK, vendar pa je tak način kazanja tega kolk je še kdo pri kerih letih pr seb, dokaj nevarno početje. Po drugi strani, pa me ne čudi, da je to, pač tako kot je, če država to dopušča in vsakemu daje možnost, da ima vozniško dovoljenje do 80 leta starosti, pol tud jaz ne vidim razloga, da pač tega nebi izkoristil. Seveda, tud noben ni tolk pošt

so blago rečeno za nekoga lahk čudne, če ne celo, kaj več. In zakaj je to tako?? Da bi lažje razumeli bi moral svoj dan začet opisovat pozno popoldan, al pa zvečer. Ja takrat mam jaz največji apetit, se pravi, da bi takrat pač pojedu vse kaj mi pride pod roko, no resnici na ljubo je res, da sem se odpovedal reči kot so čips in smokiji in neomejena količina sendvičev z suho salamo, in tako z lahkoto zgubil 7 kilogramov, ki so se mi v lanskem letu nabrali, predvsem zaradi take hrane in malo manj treningov. Ampak še vedno pa se zvečer konkretno najem in po večerji si privoščim še vedno nekaj sladkega, najraj sladoled ali čokolado, (tud liter sladoleda, al pa 20 dag čokolade) velikokrat pa kar oboje. Nato to vse v miru prebavim ponoči, zjutraj pa ajd na trening brez da bi kaj pojedu, spijem nekaj, pa gasa, ko pridem nazaj zopet samo zadostna količina tekočine, nato pa al služba, velikokrat pa še en trening, zdaj al je to poleti kolo, pozimi pa tek na smučeh. Kaj pa se tiče hrane, pa mogoč

ki jo jaz naredim vsaki mesec, se zadnje čase res malo stopnjuje, vendar je to vse na račun udeležbe na dolgih tekmah. Se pravi v juniju sem tako odtekel dva kar dolga teka, najprej po Pohorju 68 kilometrov, pa potem še polovičko Balatona dogo 106 kilometrov.  Vse ostalo pa se moji trening teki končajo pri 20 kilometrih, pa še to ne več ko kaka dva na mesec tak dolga, kaj več pa za trening res ne morem, se mi nekak ne da. Uh, tu se takoj spomnim tistih zimskih dooooolgih tekov, joj kak sem jamral včasih, ampak to je zdaj pozablejno. No, da se vrnem na zdajšnje stanje, ko lepo vsako jutro bolj ali manj zgodaj grem in oddelam, eni rečejo, da si dam "jutranjo dozo". Da, res ob teh jutranjih tekih, ki so v povprečju dolgi 16 kilometrov res super uživam, sploh zdaj, ko čez dan kar pošteno nažiga sonce. In, da takoj rešimo dilemo, ki se pojavi, če kateri gleda moje mesečne statistike, se tam pojavijo tudi številke kot so "tek 28 kilometrov" in podobne, no to pa pride takr