Pohorje

je spet poskrbelo za vse tiste, ki se nikakor ne moremo ločiti od njega. To soboto, se nas je celih 6 tekačev znašlo med gručo kolesarjev, ki smo se iz Peker zakadili čez Kordek do vrha vzpenjače na Pohorju. No za mene je bil to super preizkus, da malo vidim kak pa mi kaj sploh gre v hrib, ker po torkovem vzponu na Pohorje po progi zimskega pokala sem kar mal čutil noge. No ampak nič grem probat pa da vidimo.
Tek se začne kar z brutalnim začetnim vzponom po asfaltni cesti kake 2 kilometra, ko pa se strmina malo umiri. Jaz cel čas tečem v umirjenem tempu in mal spremljam pulz, da ne pretiravam preveč, se pravi nikakor preseči 170 utripov. No prvič sem si lahko to privoščil tud, ker ni bilo nobenga tekača pred mano, kar je prvič od kar hodim na tekme, tko da edina tekma, ki sem jo imel je bila s kolesarji. Ja kar nekaj jih je moralo priznati mojo premoč hahaha.
Na koncu sem bil super zadovoljen, plan mi je bil doseči vrh v 55 minutah, na koncu pa sem bil na vrhu v 52 minutah in 25 sekundah, kar je za radaljo 10 kilometrov in 640 višincev kar vredi in super popotnica za Gorski Trans-Slo. Pa še noben tekač ni bil pred mano ;), no pa tud skor polovico kolesarjev sem spustu za sabo.
Pa da ne omenjam kake pokale so talali za najbolše!





Bo pa naslednji vikend spet zanimivo, ampak o tem pa več ....

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine