Prva vožnja

Avtor: -
na kolesu ni bila prav dolga, vendar čist za dosti, da sem se spomnil par stvari, ki so stalnica, ki me že nekaj časa spremljajo na raznih vožnjah. Seveda je kolesarjenje lep šport, sploh, če ga jemlješ bolj tako rekreativno, kot jaz, in ga imam bolj za sprostitev, kot pa za prav resen trening.
Vendar pa ta zapis ne bo o tem kako lepo je na kolesu, čeprav bi lahko bil, ampak bo o tem, v kaj se spremenimo ljudje, ko se vsedemo za volan svojih avtomobilov.
Zaka? Zato, ker sem na kolesu doživel že toliko šokov, ki so mi jih povzročili vozniki avtomobilov, tovornjakov, avtobusov in še česa. In danes, ko sem se vsedel prvič v tej sezoni na kolo, nisem rabu prevozit glih 100 kilometrov, da sem spet ugotovil, da sem na cesti vreden manjm, kot kup dreka, ker tistega, se vsak šofer poskuša zognit, mene na kolesu pa bi najraje povozili.
Peljem se proti križišču, po glavni cest, da ne bo pomote, avto na stranski cesti, ki seveda brez pomisleka, zapelje pred mano ven, kot da me ni, malo naprej me začne prehitevati voznik za mano, nasproti vozeče vozilo zanj ni ovira, da me nebi začel prehitevat, pa čeprav, moram jaz pol plezat po pločniku, še huje v krožišču, brez pomisleka zapelje pred mano voznica, čeprav sem jaz že v krožišču ona pa se šele vključuje, in še bi se kaj najdlo.
A je kdo, kdaj slišal za načelo zaupanja v prometu. Vem vsi smo to slišali, če ne drgač, ko takrat, ko smo delali vozniški izpit, slišali ja, ampak a si ga je kdo zaponil?! No, da obnovim, zakaj sploh gre pri tem. Gre za to, da jaz, ki vozim po glavni cesti zaupam vozniku, ki je na stranski cesti, da bo počakal, ne obratno, da bo kolesar, ki je za voznika avta pač zgleda ovira, ne bodi ga treba ali še kaj hujšga, počakal na glavni cesti, ker pač tisti, ki prihaja z stranske ceste, je pač v avtu in se mu po "defoltu" bolj mudi, ker če bi mel čas bi se vozil s kolesom, tak ko jaz, al kaj, ne vem no....
Na koncu, pa pika na i, s katero pa res dobim občutek, da sem neviden. Pred mene stopi mulc, ki me gleda in pred tem stoji na robu ceste, ker se nasproti pripelje avto, ko pa gre ta mimo, pa brez pomisleka stopi na cesto, ker pač jaz na kolesu, bom pa že počako, al kaj ima v mislih, no tega mi ni znal razložit, čeprav sem mu mal poskušal dopovedat, da mu bom oprostil, če mi bo dal pameten odgovor, ampak nula...
Mogoč bo kdo rekel, da sem poklicno deformiran, tud možno in v takih trenutkih si spet želim, da bi bil prometnik in bi, grrrr, raj ne povem, kaj bi ;)
OK, zdaj pa se še sam vprašam, kak pa sem jaz, ko se vsedem v avto. Hmmm, po dobrem premisleku, lahk zagotovim, da me kolesarji in pešci, najmanj pa tekači v prometu ne motijo. Me pa motijo vozniki, ki vozijo 70 km/h tam kjer je omejitev 90 km/h, motijo, me tisti, ki spijo pred semaforji in začnejo iskat prvo prestavo, ko so 100%, da je na semaforju že vsaj 10 sekund zelena, motijo me tisti, ki me prehitevajo po desni po avtocesti, pa še bi se kaj najdlo.
Ali sem zaradi tega istim kot zgoraj opisani, ne vem mogoče pa...

P.S. Prvi dnar, ki bo viška ga namenim za nakup gorca.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometrov c
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati Makedonij
Preberite več

Albanija 2

Avtor: -
Slika
kot bi se lahko reklo temu zapisu, ker pač sem že namenil nekaj besed o tej državi v kateri sem sedaj že več, kot mesec in pol in, ker se bliža počasi a vztrajno tudi čas vrnitve domov. Kaj bi lahko na kratko rekel o tej državi, kjer narava res navdušuje vse ostalo pa bolj ne. Kot sem slišal nekoga reči, kar be bog ustvaril je res fenomenalno a kaj, ko je vse tisto kar je naredila človeška roka potem pokvarilo celotno sliko.  Čeprav sem že kar domač v teh državah Balkana pa se še vedno sproti čudim temu kar vse so ljudje tukaj sposobni narediti in kako je tukaj življenje. Mogoče bo za koga, ki sem pride na krajši obisk vse skupaj zanimivo, smešno, mogoče na trenutke celo absurdno, a dvomim, da se bi lahko privadil na življenje tukaj, na navade in na obnašanje. Pa ne mislim na pregovorno balkansko ležernost, pač pa bolj na ignoranco, predvsem imam tu v mislih na ignoranco do sobivanja. Ker je zame pač velika vrednota, da spoštuješ ljudi s katerimi sobivaš je pač tu življenje zame skoraj
Preberite več