A jih še sploh imamo???

Kaj imam pri tem v mislih, se sprašujete, no bom povedo, mislim, na vrednote. Človeške vrednote, kaj nam pomeni za neko pomembno vrednoto v tem času. A je to nov avto, potem kam bomo šli na dopust, da se bomo potem lahk hvalili, a so to drage obleke. Ja, po moje je vse to danes res vrednota, ki nekaj pomeni, ampak ali pa je vrednota tudi poštenost. Hmmm, ne verjamem, sploh pa ne po današnjem dogodku.
In kaj se je dogajalo? Vstanem tko, kot vsako jutro, kr zgodaj in se spravim tečt in tak, kot vsako jutro najprej rečem, ah danes pa sam eno desetko, pa pod tuš pa bo, no pol pa vedno dodam še par kilometrov in tako tud danes zjutraj, glih v dodatku teka, tik pred blokom na pločniku skoraj že odlaufam mimo, ko se le zavem, da je na tleh mobilnik. Seveda se ustavim, ga poberem in se odločim, da bom od doma pogledo čigav je, mal poklico in zadevco vrno, čim prej, saj vemo kak je danes brez telefončkov, kriza...
Pridem domov, pogledam zadnje klice in vidim na displeju samo en zapis in to je mami. Takoj mi je jasno, da je telefon izgubil eden od mladih nadobudnežev, pri tem, ko je hitel v šolo. Nič stisnem kliči in čakam na mamico. Par signalov in na drugi strani glas ženske, na brzino se predstavim in razložim, kakšna je zadeva, da imam v rokah telefon, najbrž last nejenga otroka, ki se je pač po nesreči znašel na pločniku in, da naj sam povejo kam naj ga dostavim. Potem pa, najprej tišina, nato vprašanje, kaj, kdo kliče, od kod vam telefon. Ja, no gospa nisem ga ukradu in zdaj zahtevam odkupnino, najdu sem ga, pa bi ga rad sam vrno, si misli, a v miru še enkrat počasi razložim vso zadevo. Na drugi strani pa hladen odgovor: "Aja, no, neste ga do vratarja firme, pa ga tam pustite, adijo!" Aja si mislim, no hvala, ker ga lahk vrnem, no se opravičujem, ker sem ga najdu. Ja nič vsedem se v avto in telefon oddam, kot mi je blo ukazano in grem.
Dan mi sicer tud tako obnašanje ne more pokvarit, ker vem da zame so vrednote vse kaj druga, kot dober avto, telefon, pa ne vem kaj še vse, ampak je to skrb do sočloveka, vendar pa mislim, da mal ta vrednota izgublja vrednost v današnjem času.
Vse bolj pa se mi zdi da velja tud tole: "Dobrota je sirota", žal.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine