Dolgčas
je beseda, ki jo marsikdo uporablja, ko se hoče izgovoriti zakaj še kar vedno vztraja in hodi v službo pa čeravno mu to nebi bilo potrebno. Predvsem se to kaže pri nas, ki smo še eni redkih, ki imamo možnost iti v pokoj malo prej, kot preostali ljudje. Ampak, ne to ne bo ponovno še en zapis o tem, kako eni pač ne grejo v penzijo, ker jim je doma dolg čas, ampak bo to zapis prav o tem, o dolgčasu. Meni osebno nikoli ni dolgčas, pa čeprav nimam posebnega dela, ko sem doma. pravzaprav imam rad, da mi je kot bi se reklo dolgčas, da sem doma v brezdelju, da sem na kavču kjer prebiram knjigo imam odprto okno skozi katerega prihaja v stanovanje mestni vrvež. jaz v tem ne vidim nobene težave. Še zdaleč nisem tak, da bi se izogibal domačih opravil, ravno nasprotno, prav uživam, da doma postorim kaj kar prispeva k dobremu bivanju celotne družine. Ampak, kot rečeno nikoli nimam slabe vesti, če dan preživim na kavču ali pa grem ven malo pošportam ali pa na kak sprehod. Ampak, kot rečeno...