JAZ IN...

 smo včeraj in to cela družina na enkrat. No vse se je začelo z občudovanjem travnikov in igrišča ob kampu, kar je privedlo do tega, da je Tatjana za rojstni dan dobila palice in nekaj ur tečaja vrhunec pa potem, ko sva na tečaju prijela za palice tudi jaz in Miha in se milo rečeno zagrela najbrž bolj, kot je bila do tačas glavna pobudnica tega. na zadnje smo okužili še Živo in tako padli vsi skupaj v eno za moje pojme lepo zgodbo, na kateri smo šele na začetku. Najbrž je sedaj že vsem jasno, da govorim o golfu, torej o igri o kateri sem kot opazovalec od daleč imel dokaj rezervirano mnenje, ki pa sem ga sedaj po parih mesecih spremenil v celoti. Ne samo, da sem ugotovil, da bo potrebno za vsaj povprečno obvladovanje palice, žogice in igrišča vložiti kar velike količine časa je to igra, ki je res za celo družino, kjer lahko eden drugega vzpodbujamo si pomagamo se včasih tudi malo pohecamo, predvsem pa se veselimo vsakega dobrega udarca pa ne glede na to kateremu od nas je uspel....

 raje se vprašaj kaj ti lahko storiš za njo. Ravno te dni zopet poslušam kako predvsem podjetniki jamrajo, da je država predraga, da pobere preveč davkov, da gre prevelik del bruto dohodka za razne davke in prispevke. Ob enem sem slišal primerjavo med bruto in neto plačo med nami in Hrvaško, kako da Hrvati dobijo več izplačila pri enakem bruto znesku. seveda vse to verjamem, ampak a se kdo vpraša kakšen pa so pokojnine na Hrvaškem pa ali sploh kdo ve, da je tam obvezna vključitev v enega od pokojninskih stebrov. Ja res je, obvezna, med tem pa pri nas le peščica ljudi sploh ve da to obstaja, pa še od teh jih večina ne vplačuje sama ampak so vključeni preko kakšnih kolektivnih zadev v službi. Ob enem se sprašujem koliko jih ve, da je to še edini način kako si izboljšati svojo dohodninsko napoved in tako v bistvu na dva načina poskrbeti za izboljšanje svojega finančnega stanja.  Seveda ne, mi raje za vse obtožimo državo in to kako pač ne naredi dovolj za svoje državljane. Ampak t...

 prvi sneg mislim. Pred nekaj dnevi sem ravno šel gledat kdaj oktobra smo tekli na smučeh na Rogli in seveda sem našel zapis , če koga zanima. Še enkrat več potrditev tega, da pride prav tale stran, da se včasih pogleda kaj za nazaj, sploh če redno zapisujem stvari. No najbrž sedaj ne bodo napravili tekaških prog, kot so jih tedaj, ali pač... No pa nazaj k aktualnim stvarem. Med tem, ko so eni zboleli za znamenitim covidom in med tem ko drugi pol delovnega časa preživijo v službi pri organizaciji izletov, sem jaz na trenutke prav izžet. V septembru sem oddelal 9 nočnih služb, če računam 12 ur na delu pa še slabi dve uri na poti to vsakemu lahko pove koliko ur ki so namenjeni delu sem preživel tako ali drugače od doma v urah ko normalni ljudje spijo. Če pri tem upošteval še to, da zdaj pa res leta delajo svoje potem morm povedat, da ja sem prav izžet. Da ne omenjam kup drugih stvari, ki me frustrirajo glede tega. Tudi to bo enkrat prišlo na vrsto. Smo pa včeraj zopet bili popoldan ...

 bi se lahko reklo tema, no pa ali je res zadnji. Eni bi si srčno želeli, da bi bil, po vsem tem, ko sem bil nesramno ogoljufan  sem po skoraj dveh letih, vloženi ovadbi in prijavi na inšpekciji končno dobil nazaj denar, ki mi je bil ukraden. No lahko bi rekli, da sem dobil vrnjeno glavnico, ne bom pa ugibal kakšne so v tem primeru zamudne obresti in pa nastala škoda, ki mi jo je dotična oseba povzročila, seveda tudi ne bom omenjal poslanega dopisa s katerim bi zdaj lahko bilo pač vse pozabljeno.... Ampak pustimo to, zadnjič sem na brzino omeni, da sva bila s Tatjano na Rogli na trejl teku, ne vem pa če sem kaj omenil, da sem tam srečal starega tekaškega kolega s katerim sma skupaj tekla, ko še o trejlih ni bilo govora in smo tekači brusili podplate samo na asfaltu. Spomnil sem se prav zabavne zgodbe iz maratona v Trstu, kjer sem se na 4 sekunde približal času tri ure in kako je bilo zabavno. Čeravno moram priznati, da se res slabo spominjam vseh tekov, pa mi je iz tega ostalo...

 bo tole pisanje. Ampak najprej na to kar se mi je zgodilo včeraj na cesti. Torej z malim se peljema iz Zreč proti Konjicam in v rondoju pri Ulipiju (keri veste kje je to veste) pa saj ni važno. V glavnem rondo kjer pride regionalka iz Celja proti Konjicam, kjer je sedaj pač pregovorno gužva, ker se jih veliko izmika še večji, ki je na avtocesti čakam, da se lahko varno vključim v promet, seveda je to včasih malo triki, najprej se je en Čeh zapeljal kr ravno tak da sem že mislu, da bo šel na otok, pol se jih je par probalo temu zapletu nekak izognit, seveda jih pol nekaj pozabi dat žmigavc ko gredo ven in tako, no v glavnem čakam, kaj bo iz te kolobocije in v ogledalu vidim, da nekdo neizmerno krili z rokami za mano, nakar me poskuša celo prehiteti al kar koli že, pa dobro no človek si mislim, daj se umiri a ne vidiš, da je gužva in mi smo tisti, ki jo delamo, kam se ti mudi. No kriljenje in mahanje se nadaljuje, jaz potem speljem v rondo in ker vem, da je takoj za tem stara avtobu...

 ali bolje rečeno slabih 24 ur, ki so se potegnile čez dva različna dneva. Ampak, najprej k temu, kaj je bil najverjetnejši vzrok da je prišlo do tega. Torej, prejšnji teden sem imel v petih dneh štiri 12 urne službe, od tega tri nočne, za povrhu sem se vmes ukvarjal z iskanjem nekoga, ki bi nam porihtal počeno vodovodno cev v steni, ki je že res nevarno puščala. Ob tem ne vem, če se splača zgubljati besede o tem kako sem iskal vodovodarja. Seveda sem najprej malo preveril pri kolegih, če ima slučajno kdo kak kontakt, seveda neuspešno, potem pa v akcijo, kar pomeni internet in potem kar po vrsti. po mojem sem nekje po slabi uri končno uspel dobiti nekoga, ki mi je obljubil, da bo še isti dan prišel in pogledal zadevo. Kakor koli, to se je nato seveda zavleklo še v naslednji dan, vmes seveda po noči služba, kar v tem času pomeni, da zaradi tega, ker so dela na avtocesti odhajam od doma včasih dve uri pred začetkom, kar mi na koncu za en šiht vzame tud 15 ur.  V glavnem to smo d...