JAZ IN...

 na stara pota, bi se lahko reklo, čeprav bolj v šali kot zares.  Torej lani sem imel cilj nekako povratek v tek s tem, da pretečem eno polovičko pod dve ure in, da presežem 2000 kilometrov v enem letu. In sedaj ko mi je to uspelo so se apetiti malo dvignili in tako sma si letos s Tatjano dala cilj, da bi letos pretekla en maraton, sicer je želja da bi ga zmogla v štirih urah, ampak tudi če bo kako minuto čez ne bo konec sveta. Seveda se globoko zavedam, da je med polovičnim in celim maratonom veliko večja razlika, kot se kaže v kilometrih a malo igram na karto, da sem jih že kar nekaj pretekel in to v dokaj hitrejšem tempu od zastavljenega sedaj, tako, da bi nama tudi ta cilj nekako moral biti dosegljiv.  Ampak do jeseni, ko imam planiran ta, da ne rečem podvig je še daleč in pred tem bomo šli še ziher kam kaj odtečt, malo za trening malo pa za res. Jaz imam plan ponoviti polovičko v Radencih, zopet v času okoli dveh ur, kako pa bo naprej pa bomo videli. Ker pa smo še ve...

 je stavek, ki ga bo danes izreklo na stotine ljudi, seveda bodo potem nekje po 10. januarju to že pozabili, ampak to sploh ni važno, ker glavo je, da danes vsi vemo, da bo jutri vse čist drugače. Malo ironično, ampak kako pa naj, če pa vsi vemo, da je pač to kruta resnica vsakega začetka novega leta , ki je pa v veliki večini kratkega daha. Pa mogoče nebi bila, če nebi vsi takoj pričakovali instant rezultate, če nebi vsi preveč gledali v razne zaslone in se čudili vsem "kvazi" uspešnežem, ki se promovirajo. No, če bi bili že sami do sebe pošteni in bi povedali, da kdaj pa tud ni vse lepo, da pa kdaj tudi trpimo, že to bi bilo super in bi bil v bistvu prvi korak, do tega, da si priznamo, da pač realnost ni taka, kot jo gledamo na zaslonih in si jo poskušamo pričarati sami sebi in drugim. In točno to je moja želja, to, da pošteno povemo, da nam nekaj ni v redu, to, da povemo, da kdaj tudi trpimo, predvsem pa to, da je za zastavljene cilje potreben čas, volja, pa tudi trpljenje...

 z zimsko sezono. V petek sva Miha in jaz uradno odprla našo smučarsko sezono, roko na srce sva v petek samo malo glumila po Rogli, jaz sem šel mal na tekaške, Miha pa malo sankat. No sva pa v soboto na polno zalaufala tud s smučarijo. Itak jaz prvo zjutraj na tekaške, pol pa še skupaj na alpske. Torej to je za vse, ki ste pričakovali inforamcije o snežnih razmerah, torej ja na Rogli se da tako tečt na smučeh, kot tudi smučat in, ker ni nobene gužve sedaj pred prazniki, priporočam vsem, da si vzamete čas za prve zimske radosti. Ko pa sem že ravno tu pa dam še par priporočil za poskušanje, gledanje in branje. Najprej dva podkasta, prvi je pogovor pri Atmosfercih z Ivico Kostelićem , res super pogovor, poln zanimivih tem, izkušenj, spominov in življenjskih modrosti. Drugi, ki pa ga prav tako priporočam vsem, predvsem pa tistim, ki ste starši, partnerji, torej v bistvu vsem pa je pogovor v podkastu Brez filtra z Marko Juhantom , ki vam bo na enostaven in razumljiv način razložil stvar...

 čas, ko povsod beremo o tem kako bodo firme nagradile svoje delavce z raznimi božičnicami, nagradami, delile dobiček in podobno a glej ga zlomka, nikjer ni kakega stavka, da pa žal ljudje, ki delajo za državo in za državljane pač tega niso deležni, ker za njih je pač december še samo en mesec, pa čeravno, jih bo ravno v tem mesecu prav teh ljudi tudi največ delalo v času, ko bodo ostali lepo doma z družinami in prijatelji. Ok, pa pustimo to, seveda je december, torej zima tudi čas, ko smo zopet začeli vse povprek kašljati, kihati, smrkati in kot vedno vsako leto je to tudi čas, ko zopet zdravstvene ustanove takoj pristavijo svoj piskrček in začnejo vse povprek jamrati, kako ni prostora, kako je potrebno takoj omejiti obiske in še in še. malo spominjajo na Dars, ki ga ravno tako, kljub temu, da pač zima vsako leto pride, preseneti sneg. Najbrž je še veliko stvari, ki bi jih lahko sedaj tu omenil a ker smo le v veselem decembru, je najbrž prav, da pogledamo svet z najlepše strani. M...

 gledam skozi okno prvi to sezonski sneg in sem vesel, da sem na kolesu že prekoračil 3 jurje kilometrov, ki sem si jih zadal kot cilj v tej sezoni, še bolj pa sem vesel, ker sem do tekaških dveh jurjev oddaljen le še ščepec. In med tem, ko sedim pred Tevjem in gledam serijo o Cormoranu Striku , knjižnem junaku, katerega vse knjige sem prebral, tu pa tam premišljujem tudi o tem kam bi bilo pametno naložiti kak evro, da bi mu skozi nekaj let lahko malo povečal vrednost in ob enem imel neko rezervo za stara leta, ko bo dohodkov manj. Vsekakor je sedaj najbolj vroča tema Bitcoin in nalaganje v njega, kako kupiti, kje kupiti itd. Seveda se z trenutnim hajpom, ki se dogaja na kripto trgu zdi to edina prava naložba in prav zabavam se, ker vidim kako je zanimanje za nakup. Seveda pa vsak, ki že vsaj malo investira ve, da trenutni čas res ni pravi za take vrste transakcij, sploh pa ne pri kriptu, kjer lahko vrednosti iz danse na jutri padejo za več deset procentov, no in ja takrat je čas z...

 je sicer malo močna beseda, ker pač še zdaleč nisem v neki hudi tekmovalni formi, a vseeno je jesen in prihajajoča zima čas, ko malo znižamo obrate vsaj kaj se športa tiče. V bistvu tako kot narava, ki se počasi pripravlja da si spočije je tudi za nas, ki smo malo bolj športno aktivni ta čas primeren, da si malo spočijemo ali, kot se rado reče v teh krogih je to čas za nabiranje baze. Je pa to idealen čas v uživanju v tem kaj nam narava ponuja, opazovanje lepih jesenskih barv ali pa meglic, ki se počasi vlečejo med grički v okolici. No, da ne zabluzim preveč, za mene je to skoraj najlepši čas, malo zaradi tega, ker imam rad mraz, malo pa za to, ker vem, da prihaja zima in nove radosti, ki nam jih prinaša. Pa še ena iz današnjega bicikliranja, če keri ni vedel, kaj sem imel v mislih.