JAZ IN...

 je minila kot bi mignil in končno smo dočakali tudi prvi malo daljši dopust letos, roko na srce smo ga bili vsi že kar potrebni. Ampak najprej pa malo številk športnih aktivnosti, da malo vidim kje sem. Torej ker sem zopet malo spremenil način treningov malo zaostajam z kolesarskimi kilometri in sem jih do sedaj uspel do začetka maja naklepat 880 kilometrov, sem pa pri tekaških znotraj okvirov in pri dobrih 716 kilometrih. Kakor koli da je, se malo več časa posvečam treningu moči, ker se mi pač zdi, da je to pri mojih letih veliko bolj pomembno. No sem pa dodal tudi malo pohodništva, ki ga planiram dodati še dosti več v prihodnosti. No sedaj pa k našemu mini dopustu. Tokrat smo določili več ciljev. Seveda pa najprej ob morje, ki smo ga že prav pogrešali in naj me kar prav prišlo nekaj dni ob obali, da smo se naužili morskega zraka in sonca. Izola, kot vedno tudi tokrat ni razočarala, odlična destinacija za vse, ki tako kot mi potujete z avtodomom, saj ponuja odlično lokacijo za pa...

 in to od domačega praga. Itak, da se ne spomnim kdaj sem bil na zadnje peš na vrhu, kot mu pravimo mi "našega brega", ampak, ker sem se malo posodobil z opremo, beri nove palice in nahrbtnik, je bil čas, da se podam zopet malo v brege. Ampak, ker sem pravi asket sem šel peš kar odo doma. Torej najprej tri kilometrčke ogrevanja do začetka SPP, ki je ob enem lahko tudi ena od poti do zgornje postaje vzpenjače.  Štart od doma. Po ogrevanju sledi vzpon po planinski poti, ki je ob enem začetek SPP, če greš z malo hitrejšim tempo zna bit, da tu pa tam zgrešiš kako markacijo, ki ima poleg še številko 1, tako, da tudi meni ni blo na enem delu najbolj jasno kam zaviti a sem potem nekako najdel pravo smer. Začetek SPP Zadnji del gre po smučišču, tako, da se človek več ne more izgubiti, je pa priporočljivo malo paziti na "davnhilarje", ki letijo po strmini. Po prihodu na vrh malo počitja, par šlukov vode in nazaj, tokrat direkt po smučišču, torej po najkrajši poti do spodnje ...

 za vse tiste, ki mislite, da se nič ne bere, naj vas potolažim, da se. Itak, knjiga je nekaj kar je vedno ob meni, je pa res, da sem zadnje čase imel kar malo težav, da najdem neko dobro branje.  Ampak, se je vseeno nekaj našlo, tako da, za začetek dve kriminalki, ki sta v bistvu set serije od avtorjev Cila in Rolf Borjlind v bistvu gre za zbirko detektivskih zgodb v katerih sta glavna junaka policistka in bivši policist, ki je od uspešnega preiskovalca zabredel med brezdomce in se sedaj počasi vrača v normalno življenje. Prebral sem tretjo knjigo z naslovom Črna zarja in sedaj berem peto po vrsti z naslovom Gangrena. Ne me vprašat zakaj sem četrto izpustil... V glavnem za vse, ki imate radi skandi krimiče priporočam.  Ob enem berem tretjo, to pa je po vrsti, knjigo Simona Scarrowa, ki ga mnogi bralci poznate po zgodbah o Rimljanih, a piše tudi dobre krimiče. Tretja z naslovom Smrt v Berlinu je nadaljevanje zgodbe o detektivu, ki preiskuje zločine v času začetka nacizma ...

so številke, če gledamo razne borzne indekse po vsem svetu. Seveda, so za temi rdečimi procenti tudi dejanske denarne izgube, ki jih najbolj občuti peščica multi milijarderjev, ki so izgubili na stotine če ne celo tisoče milijonov v različnih valutah. Se pa seveda vsaka taka kriza na borzah pozna tudi tistim, ki vlagajo(mo) v razne finančne inštrumente in sedaj z različnimi čustvi gledamo na minuse. Ko omenjam različna čustva imam tu v mislih vse od strahu, jeze, panike, no nekateri med katere se štejem tudi sam pa celo neke vrste priložnost za zaslužek na dolgi rok. kaj imam pri tem v mislih, je torej mantra vseh izkušenih vlagateljev, ki je kupuj, ko trgi padajo in prodajaj, ko rastejo. Seveda se lovljenje dna, kakor tudi vrha redko kdaj izide, ampak po občutku bi rekel, da smo na dnu, če pa ne pa zelo blizu in, da se bo slej ko prej sledil odboj. Razlogov za tak optimizem je več. Najprej pa je tu igra, ki jo igrajo veliki plejerji, ki nikakor ne bodo dopustili, da jih politika posam...

 že leta in leta buri duhove ja in tudi meni se zdi nesmiselno početje, ki ljudi samo meče iz bioritma in nima nobene, kot bi se reklo dodane vrednosti. Še več prav absurdna se mi zdi razlaga s katero so pričeli s tem početjem, ki naj bi bila varčevanje z energijo.. Res nesmiselno.  Ampak današnja debata ne bo v povezavi z prestavitvijo ure, čeprav bi si to početje z lahkoto zaslužilo cel zapis, pač pa bo današnja debata potekala okoli člankov ali bolje rečeno celih ekspertiz, kako to škodljivo vpliva na zdravje človeka. No jaz in še marsikod, ki menjuje ritem spanja skoraj na vsakodnevni bazi se lahko samo kislo nasmehne ob branju takih "znanstvenih" dognanj, še bolj pa kaj si lahko nekdo, ki so spanje vsako noč v svoji postelji le privilegij, ki ga doživi samo, ko ima dopust, da tu ne omenjam premnogih na silo prebedenih noči in nenehno menjavanje ritma, sploh tistih, ki delajo t.i. ruske turnuse, kjer v bistvu nenehno kolobariš in na koncu zgleda ritem kot bi skakal kolebn...

 je beseda, ki jo marsikdo uporablja, ko se hoče izgovoriti zakaj še kar vedno vztraja in hodi v službo pa čeravno mu to nebi bilo potrebno. Predvsem se to kaže pri nas, ki smo še eni redkih, ki imamo možnost iti v pokoj malo prej, kot preostali ljudje. Ampak, ne to ne bo ponovno še en zapis o tem, kako eni pač ne grejo v penzijo, ker jim je doma dolg čas, ampak bo to zapis prav o tem, o dolgčasu. Meni osebno nikoli ni dolgčas, pa čeprav nimam posebnega dela, ko sem doma. pravzaprav imam rad, da mi je kot bi se reklo dolgčas, da sem doma v brezdelju, da sem na kavču kjer prebiram knjigo imam odprto okno skozi katerega prihaja v stanovanje mestni vrvež. jaz v tem ne vidim nobene težave. Še zdaleč nisem tak, da bi se izogibal domačih opravil, ravno nasprotno, prav uživam, da doma postorim kaj kar prispeva k dobremu bivanju celotne družine. Ampak, kot rečeno nikoli nimam slabe vesti, če dan preživim na kavču ali pa grem ven malo pošportam ali pa na kak sprehod.  Ampak, kot rečeno...